(POGOVOR) Tina Prodnik: Zakaj nekdo zboli, drugi pa ne

Za razliko od tistih, ki stavijo na različne prehranske dodatke, Tina Prodnik svoje znanje deli brezplačno, saj ima na družbenih medijih v svoji skupini pogosto programe, ki dan za dnem svetujejo, kako do zdravja in vitalnosti. Tina je po izobrazbi molekularna biologinja in strokovnjakinja za integrativno ter funkcionalno medicino, ki se posveča raziskovanju zdravja, hormonov in dolgoživosti. Po študiju je delala v farmacevtski industriji, kasneje pa se je usmerila v celostni pristop k zdravju in doktorirala na področju integrativne in naravne medicine.

Pa začniva s tem, da ste Štajerka. Čeprav že dolgo živite v Švici … Kako čutite svoje korenine?

Da, rojena sem v Celju, odraščala v Šentjurju. Čeprav že leta živim v Švici, Slovenija ostaja in bo vedno moj dom, moja domovina. V Sloveniji sem dobila prvo izobrazbo in tisti temelj, iz katerega vse raste. To so stvari, ki se ne pozabijo in jih ne zapustiš - nekako jih nosiš s seboj, kamorkoli greš.

Kaj v Švici najbolj pogrešate iz domovine?

Tu živim že več kot 20 let, Švica je v tem času postala moj drugi dom. Ko pa živiš v tujini, začneš na svojo prvo domovino gledati z nekoliko drugačnimi očmi - bolj jo ceniš in še bolj jo začutiš. Kaj pa najbolj pogrešam? Prijatelje, tisto posebno slovensko energijo in tudi poti, po katerih sem hodila v mladosti.

Kaj pa je prednost življenja v Švici?

Švica je izjemno dobro organizirana država na mnogih področjih. Veliko se vlaga v raziskave, inovacije in kakovost, ima pa tudi nekatere od najbolj priznanih univerz na svetu. Hkrati je zelo mednarodna - ljudje prihajajo z vseh koncev sveta - in ta raznolikost te bogati, širi obzorja in odpira pogled na svet.

Zanimivo se mi zdi, da pravite, da ste že kot zelo mladi začeli razumeti neke principe delovanja človeškega telesa. Kako to, da vas je to znanje že takrat tako pritegnilo?

Vedno me je fasciniralo vprašanje, zakaj nekdo zboli, drugi pa ne. Zakaj telo včasih izgubi ravnovesje in kako ga lahko ponovno vzpostavimo. Že kot zelo mlada sem opazovala ljudi okoli sebe in se spraševala, kaj se v telesu pravzaprav dogaja. Lahko bi rekla, da mi je bila ta radovednost do človeškega telesa in biologije nekako položena že v zibelko.

Informacija še ni znanje

Končali ste zdravstveno šolo, potem ste šli na molekularno biologijo, imate doktorat, pa še danes se veliko izobražujete. Živimo v času, ko imamo vse znanje dostopno na spletu, zakaj se vam torej zdi pomembno, da imamo tudi veliko znanja v svoji glavi?

Zelo dobro vprašanje. Danes imamo res ogromno informacij, vendar informacija še ni znanje. Ko imaš znanje v glavi, lahko informacije povezuješ, razumeš kontekst in kritično presojaš. To je še posebej pomembno na področju zdravja, kjer je lahko veliko polresnic ali zelo poenostavljenih razlag. Znanost nas uči razmišljati - ne samo iskati odgovore, ampak tudi postavljati prava vprašanja. Ko gradimo razumevanje, lažje povezujemo stvari, kar je še posebej pomembno v biologiji človeka, kjer je vse med seboj povezano. In ko nekaj resnično razumemo, se tudi lažje odločamo, kako bomo živeli - in zakaj.

Kaj to pomeni, da ste doktorica naravne in integrativne prakse?

Integrativni pristop pomeni, da človeka gledamo celostno. Ne samo kot skupek simptomov ali posameznih organov, ampak kot sistem, kjer so povezani presnova, hormoni, čustva, način življenja in okolje.

Komu lahko najbolj pomagate?

Moje poslanstvo je predvsem približati ljudem razumevanje delovanja telesa - kaj vse vpliva na naše zdravje, počutje in vitalnost. Hkrati poskušam motivirati za spremembe, ki lahko vodijo do več energije, boljšega ravnovesja in dolgoročno tudi do boljšega zdravja.

Ste imeli kakšno življenjsko obdobje, ko niste živeli najbolj zdravo?

Vedno sem se izobraževala in iskala znanje o tem, kaj podpira zdravje, ter poskušala tako tudi živeti. Vendar pred tridesetimi leti nismo imeli dostopa do informacij, kot jih imamo danes. Hkrati pa, ko imaš majhne otroke, pogosto ostane zelo malo časa zase - hitro pride do pomanjkanja spanja in podobnih izzivov. Lahko pa rečem, da se danes počutim veliko bolje, kot sem se v svojih dvajsetih in tridesetih letih.

Ničesar ne obžalujem

Ste mama treh sinov. Zaradi materinstva ste svojo kariero postavili na stranski tir. Ali danes kaj obžalujete?

Ne, ničesar ne obžalujem. Zaradi otrok in selitve sem zapustila službo, družino in državo. Mislim, da je čas, ki ga namenimo otrokom, ena najboljših naložb - in se vedno obrestuje. Hkrati me je življenje postavilo točno tja, kjer moram biti. Prav zaradi selitve in vsega, kar je prišlo z njo, sem resnično prišla na pot svojega poslanstva, ki ga danes živim in skozi katerega lahko nekaj prispevam tudi družbi.

V javnosti ste postali prepoznavni po svoji skupini na družbenih omrežjih, kjer že nekaj let delite brezplačne nasvete. Kako ste prišli do tega?

Verjamem, da v življenju ni naključij - so samo ključi. In tako je bilo tudi tukaj. Tik pred pandemijo me je, kot rada rečem, Slovenija nekako poklicala nazaj. Povabili so me, da bi izobraževala na področju lepote in hormonov, in z veseljem sem privolila. Vedno sem verjela, da pravega "anti-aginga" in prave lepote ni, če ne gremo globlje - če se ne ukvarjamo s preprečevanjem kroničnih bolezni, zmanjševanjem vnetja, uravnavanjem metabolizma in podpiranjem vitalnosti. Ko telo deluje v ravnovesju, pride tudi prava energija in sijaj, ki prihaja od znotraj navzven. Ko sem videla, da ljudi ta tema res zanima in da želijo razumeti več, sem šla še globlje v to področje. Pandemija pa je dodatno prinesla zavedanje, kako pomembna je preventiva in skrb za lastno zdravje. Tako je skupina postopoma rasla in se sčasoma razvila v Vibrant Longevity institut.

Vitalna dolgoživost

Pred kratkim je izšla vaša knjiga Vitalna dolgoživost. Knjiga celostno obdela vse, kar vpliva na naše zdravje in počutje. Verjetno je to nek povzetek vsega, kar ste se do zdaj naučili?

Da, na nek način je to res povzetek mojega dela zadnjih let. Veliko sem učila, predavala in izpeljala kar nekaj izobraževanj. Za vsakega od njih sem pripravila tudi gradiva, knjižice in povzetke. Skozi to delo sem videla, kako znanje predstaviti na način, da ga ljudje res razumejo in ga lahko vključijo v svoje življenje. V knjigi so zato poleg razlage tudi primeri iz mojega dela z ljudmi ter praktični koraki, ki jih lahko vsak relativno preprosto vključi v svoj vsakdan.

Prvo poglavje se imenuje Kje začeti? Pri spremembah je res najtežje začeti, kajne? Kako vi svoje varovance pripravite do spremembe in kje začnete?

Navade je včasih težko spremeniti, še posebej zaradi natrpanih urnikov sodobnega življenja. Rada pa motiviram ljudi, da se za spremembe odločimo že prej - še preden se pojavijo večji izzivi na katerem koli področju zdravja. Vedno začnemo z osnovami, ki jih včasih kar malo podcenjujemo: prehrana, okolje, gibanje, spanje ter uravnavanje stresa in čustev. Verjamem pa, da kadar stvari dobro razumemo in jim zaupamo, veliko lažje naredimo prve korake - in takrat se spremembe zares začnejo dogajati.

Katero od osnov bi torej predlagali čisto za prvo spremembo na bolje? Kaj je tisto, kar lahko naredi spremembo že samo po sebi?

Če bi morala izbrati samo eno stvar, bi rekla: začnimo pri prehrani. Hrana je namreč informacija za naše telo. Iz nje dobimo gradnike za celice, hormone, encime in energijo. Ko začnemo telesu redno zagotavljati kakovostna hranila, se pogosto začnejo izboljševati tudi druge stvari - več energije, bolj stabilno razpoloženje, boljši spanec.

Prehranska priporočila so se s časom zelo spremenila. Smo lahko prepričani, da bo to, kar priporočate vi danes, držalo tudi v malo bolj oddaljeni prihodnosti?

To je zelo pošteno vprašanje. Znanost se razvija in tudi priporočila se z novimi spoznanji dopolnjujejo - to je normalno in pravzaprav zdravo. Kar pa skozi čas ostaja, so nekateri temeljni principi: da je prava hrana tista, ki je čim bližje naravi, da telo potrebuje kakovostne beljakovine, dobre maščobe ter dovolj mikrohranil. Vemo tudi, kako pomembni so kakovosten spanec, redno gibanje in ravnovesje v življenjskem slogu. Vedno več raziskav pravzaprav samo še potrjuje, kako pomembni so ti temelji. To niso modne smernice, ampak osnove, ki jih podpirajo desetletja raziskav. Hkrati pa moramo vedno gledati človeka kot posameznika, saj ima vsak svoje potrebe in okoliščine. Prav zato se tudi sama neprestano izobražujem, saj se znanost zelo hitro razvija in nam nenehno prinaša nova spoznanja.

Kaj se vam zdi najbolj pomembno upoštevati pri prehrani? Je morda bolj kot to, kaj damo vase, pomembno, da ne jemo samo enkrat ali ne prepozno?

Morda predvsem kakovost hrane. Velik problem današnjega časa je ultra procesirana hrana. Pomembno je tudi, da poslušamo svoje telo in da ima prebava dovolj časa za regeneracijo - zato je pomembno tudi, kdaj jemo.

Kje se prehranjujejo bolj zdravo - v Sloveniji ali v Švici?

Obe državi imata svoje prednosti in tudi izzive. Slovenija ima zelo kakovostno lokalno hrano, tradicijo domače kuhinje in tudi veliko vrtov. Če si človek res želi jesti zdravo in lokalno, to lahko v Sloveniji zelo lepo doseže. V Švici pa je zelo velika dostopnost ekološke hrane - tako pri lokalnih proizvajalcih kot tudi v večjih trgovinah. Na koncu je povsod podobno: so ljudje, ki so zelo ozaveščeni in pazijo na svojo prehrano, in tisti, ki temu namenjajo manj pozornosti. Včasih lahko že en pogled v nakupovalne vozičke pove zelo veliko.

V knjigi imate poglavje Čisto okolje. Ampak na zrak in vodo nimamo prav veliko vpliva, podatki pa kažejo, da imamo zaradi onesnaženja kar veliko presežnih smrti …

Obremenjenost okolja je danes pogosto večja, kot si včasih predstavljamo. Prav zato sem v knjigo vključila tudi to poglavje, saj ima okolje velik vpliv na naše zdravje in dolgoživost. Res je, na vse nimamo vpliva. Lahko pa zmanjšamo izpostavljenost na drugih področjih - na primer pri izbiri hrane, posode, kozmetike, čistil in materialov, ki jih uporabljamo vsak dan. Tudi majhne spremembe lahko na dolgi rok naredijo pomembno razliko.

Ekstremi niso dobri

Pravite, da je gibanje temelj zdravja. Ljudje smo nagnjeni k ekstremom - eni bi poležavali, drugi se pripravljajo na olimpijado. Kaj je bolje - da nas boli hrbet, ker ležimo, ali da si zaradi pretiravanja uničimo sklepe?

Ekstremi nikoli niso dobri. Telo potrebuje redno, zmerno gibanje - takšno, ki vključuje moč, gibljivost in vzdržljivost. Pomembni so vztrajnost, postopnost ter postopno grajenje mišične mase, moči in splošne vzdržljivosti. Ne sme nam biti izgovor, da bi se lahko poškodovali, zato da sploh ne začnemo. Hkrati pa tudi ni smiselno iti v ekstreme, ki imajo lahko na dolgi rok negativen vpliv na telo. Bistveno je ravnovesje.

Kako vi spite? Imate kdaj težave s spanjem?

To je bila včasih moja šibka točka, predvsem zaradi preobilice dela in rokov. Danes pa poskušam spanju namenjati veliko več pozornosti, saj vem, da je kakovosten spanec osnova regeneracije, ravnovesja hormonov in dobrega počutja.

Kaj bi svetovali nekomu, ki ne more spati?

Najprej je dobro pogledati osnovne stvari: svetlobo, stres, prehrano, večerno rutino. Pogosto so rešitve presenetljivo preproste.

Pišete tudi o stresu in čustvih. Na oboje pogosto pozabljamo, ko govorimo o zdravju, pa očitno ne bi smeli, kajne?

Verjamem, da je na zdravje človeka treba gledati celostno - fizično, mentalno, čustveno in na koncu tudi energijsko. Stres je eden glavnih dejavnikov, ki lahko prispevajo k nastanku bolezni, zato ga ne smemo podcenjevati. Tudi način, kako doživljamo čustva in kako gledamo na življenje, lahko močno vpliva na našo vitalnost in zdravje. Dolgotrajen stres namreč vpliva na hormone, imunski sistem in presnovo.

Knjigo zaključujete z recepti. Kako ste jih izbrali? Vam je bilo bolj pomembno, da so strašno zdravi ali da so dovolj preprosti, da jih bodo bralci res preizkusili?

Želela sem, da knjiga ni samo izobraževalna, ampak tudi praktična. Zato ima vsako poglavje povzetek in konkretne nasvete, kaj lahko naredimo v vsakdanjem življenju. Iz istega razloga so na koncu dodani tudi recepti. Pri svojem delu sem videla, kje imajo ljudje največ izzivov, zato sem izbrala recepte, ki na preprost način vključujejo več podpornih živil in hkrati ponujajo tudi nekaj zamenjav - na primer za kruh ali sladice. Večina receptov je zelo preprostih in jih lahko hitro pripravimo. Skozi recepte tako nekako predstavim in hkrati motiviram izbiro živil, ki nas lahko podprejo na poti do vitalne dolgoživosti.