Kaj prevladuje na vašem pikniku? Meso, zelenjava ali kaj tretjega, bolj eksotičnega? Podatki mreže za razvoz hrane razkrivajo, da imamo Slovenci na piknikih najraje čevapčiče, pleskavice in pivo. V zadnjem času pa se vse pogosteje odločamo tudi za zelenjavo, sladice in druge priloge. Zanimive kulinarične razlike pa se kažejo tudi med vzhodom in zahodom države.
Čeprav vrhunec sezone piknikov običajno beležimo junija oziroma v preostalih poletnih mesecih, podatki kažejo, da se navade spreminjajo. Uporabniki Wolta so med januarjem in majem letos naročili za 18,3 odstotka več izdelkov, povezanih s pikniki in peko na žaru, kot v enakem obdobju lani. Rast tako nakazuje, da se sezona druženj na prostem vse pogosteje začne že zgodaj spomladi, torej marca in aprila, ob prvih toplejših, sončnih dneh.
Med najbolj prepoznavnimi jedmi na pikniku zagotovo ostajajo čevapčiči, pleskavice in meso za žar, vendar podatki kažejo, da je aktualna košarica za piknik precej bolj raznolika. Piknik tako ni več povezan samo s peko mesa na žaru, temveč vse bolj tudi s prilogami, pijačo in sladicami.
Zelenjava namreč predstavlja približno četrtino vseh naročil v tej skupini, pri čemer med najbolj priljubljenimi izdelki izstopata čebula in paradižnik. Sladki izdelki, predvsem sladoled, predstavljajo dobro petino naročil, pivo oziroma druge alkoholne pijače prav tako približno petino, meso za žar pa nekaj več kot desetino.
Košarica za piknik je po Sloveniji precej raznolika. Zagotovo najbolj izstopa dejstvo, da ima na Štajerskem pri pripravi piknika pomembnejšo vlogo čebula, medtem ko na Obali pogosteje posežejo po paradižniku.
Razlike so vidne tudi pri drugih izdelkih. Medtem ko v Kopru in Izoli raje naročijo lignje za žar namesto čevapčičev, je v Kranju piknik še vedno močno povezan s čevapčiči in pleskavicami. V Domžalah preseneča priljubljenost sladoleda, piva in ledenega čaja, v Murski Soboti pa ostaja v ospredju bolj klasičen piknik z mesom za žar. V nekaterih manjših mestih imajo pomembnejšo vlogo bolj priročne izbire za druženje na prostem, kot so pripravljeni sendviči in izdelki za hitro pripravo obroka.
Piknike še vedno najpogosteje organiziramo ob koncu tedna. Podatki kažejo, da je največ naročil, ki so povezana s piknikom in peko na žaru, oddanih ob sobotah in nedeljah, medtem ko so delavniki precej mirnejši. Pri tem najbolj izstopa sobota, saj je takrat za približno tretjino več naročil kot v povprečnem delavniku, kar potrjuje, da ljudje hrano za piknik večinoma naročajo, ko imajo več časa za druženje, pripravo hrane in obroke na prostem.
Lignji na žaru namesto čevapčičev? Na Obali nič nenavadnega
Sodobni piknik je sicer pogosto precej spontan. Namesto večdnevnega načrtovanja se veliko nakupov zgodi tik pred druženjem, ko uporabniki naročijo manjkajoče sestavine, brez katerih si zelo težko predstavljamo dober piknik. Rasti pa ne zaznavajo le v največjih urbanih središčih, ampak tudi v manjših slovenskih mestih.
Piknik ostaja preprost način druženja na prostem, naše navade pa se gibljejo v smeri večje praktičnosti, spontanosti in bolj raznolike košarice. Ta je zagotovo dober kazalnik sezonskih navad, lokalnih okusov in tega, kako hitro se ob prvih toplih dneh spremenijo naše vsakodnevne izbire.
Ste vedeli, da je pikniku namenjen tudi svetovni dan? To je 18. junija. Dan naj bi nas spodbudil, da odložimo telefone, upočasnimo ritem in pobegnemo pred monotonostjo vsakdanjega življenja. Beseda piknik sicer izvira iz francoske besede pique-nique. Tradicija se je močno razširila po francoski revoluciji, ko so kraljevi parki prvič postali odprti za širšo javnost in so navadni ljudje končno lahko prosto uživali na zelenicah. In še zanimivost - leta 1989 je na meji med Avstrijo in Madžarsko potekal zgodovinski Panevropski piknik, ki je postal simbol mirnih protestov in je pomembno prispeval k padcu železne zavese. (beb)
