Pri Lenartu v Slovenskih goricah so se končale prireditve v počastitev 70-letnice Gasilske zveze Lenart. Ta ima globoke in trdne korenine v nekdanji okrajni in občinski gasilski zvezi. Leta 1957 so bila v lenarško občinsko zvezo vključena gasilska društva (GD) Lenart v Slovenskih goricah, Gradišče v Slovenskih goricah, Voličina, Jurovski Dol, Osek, Cerkvenjak, Selce, Župetinci, Zg. Ščavnica in Benedikt. Ustanovni občni zbor je bil 22. septembra 1955 v pisarni GD Lenart. Za prvega predsednika zveze je bil izvoljen Maks Erman iz GD Gradišče v Slovenskih goricah, za prvega tajnika Franjo Škerbinc iz GD Voličina, za prvega blagajnika Rihard Tušak iz GD Cerkvenjak in za prvega poveljnika Andrej Kramberger iz GD Lenart.
Kljub novi organizaciji, ki je povezala delujoča društva, je težišče delovanja še naprej ostajalo v posameznih društvih, ki so za nemoteno delovanje zbirala denar na različne načine. Največ z izkupički dobro obiskanih tradicionalnih gasilskih veselic in s prostovoljnimi prispevki občanov. Ustanovljen je bil občinski požarni sklad. Financiranje se je izboljšalo šele po letu 1977, ko je bila ustanovljena Samoupravna interesna skupnost varstva pred požarom Občine Lenart. Po prvi reformi lokalne samouprave v letu 1994 se je leta 1995 dotedanja Občinska gasilska zveza Lenart preimenovala v Gasilsko zvezo Lenart. Nova zveza je 24. maja 1996 zaprosila oddelek za upravne notranje zadeve pri Upravni enoti Lenart za potrditev sprememb in dopolnitev statuta zveze. V skladu z veljavnim zakonom o društvih je lenarška upravna enota 18. februarja 1997 izdala odločbo in v register društev vpisala Gasilsko zvezo Lenart. Njen prvi predsednik je bil Stanislav Steinbauer iz PGD Voličina v Slovenskih goricah. Zdaj jo vodi predsednik Klemen Potrč iz PGD Sv. Trojica v Slovenskih goricah, njen poveljnik pa je Robert Kukovec iz PGD Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Slednji je bil tudi organizacijski vodja projekta praznovanja 70-letnice in pobudnik za izdajo zajetne monografije.
Ob častitljivem jubileju so pripravili svečano gasilsko parado v središču Lenarta. Bila je svojevrsten izraz moči, predanosti in volje prostovoljnih gasilcev, da so vedno pripravljeni pomagati ljudem tako ob požarih kot tudi ob vse pogostejših naravnih nesrečah. Strumni korak in ponosna drža sta prevevala vse udeležence parade, kakršne v središču Slovenskih goric že dolgo ni bilo. Po paradi je bila v lenarškem domu kulture slavnostna akademija. Na njej so bili poleg domačih gasilcev navzoči najvišji predstavniki slovenske gasilske organizacije in sveta Podravske regije, župani in drugi predstavniki javnega, gospodarskega in političnega življenja. Pridružili so se jim tudi podpredsednica Gasilske zveze Slovenije dr. Janja Kramer Stajnko, poslanec DZ mag. Rastislav Vrečko in predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič. Slednja je bila tudi slavnostna govornica in je med drugim povedala, da je slovenski sistem prostovoljnega gasilstva za zgled številnim državam v Evropi in po svetu. Varnost države je veliko več kot samo dobro oborožena vojska, to so tudi Civilna zaščita, gasilci in nujna medicinska pomoč. "Gasilci ste eden od najpomembnejših dejavnikov zaščite in reševanja, ki simbolno predstavljate skupnost, ki je solidarnostna. V tem norem in nemirnem svetu vas še bolj potrebujemo. Pokažite, da smo v Sloveniji ljudje solidarni in da si med seboj pomagamo." Podpredsednica Gasilske zveze Slovenije dr. Janja Kramer Stajnko pa je poudarila, da so slovenski gasilci najmočnejša sila v sistemu zaščite in reševanja.
Rdeča nit in sporočilo slovesnosti pri Lenartu je bila zaveza gasilcev, da bodo tudi v bodoče kot ena velika družina trdno povezanih tovarišev nudili pomoč in podporo ljudem, ki so v stiski ali jih doletijo nesreče. Ohranjajo enake vrednote, kot so jih zastavili njihovi predniki pred več kot 150 leti, ko je nastala gasilska organizacija na Slovenskem, to pa so iskreno tovarištvo, tradicija, pogum in pomoč bližnjemu v stiski.
Ob jubileju so izdali monografijo z naslovom Ogenj gasiti in ljudem v pomoč biti. Publikacija je razdeljena na sedem nosilnih poglavij. Del se nanaša na zgodovino, del pa tudi na novejši čas delovanja Gasilske zveze Lenart in vseh njenih društev. Knjigi je dodan zajeten seznam virov in literature, zanimive pa so tudi gasilske anekdote iz domačega okolja. Gre za nadvse dragocen prispevek v zakladnico gasilskega in lokalnega zgodovinopisja in bo koristen vir za raziskovalce novejše zgodovine naših krajev in ljudi nasploh.
