Veseli december je mimo, toda posledice božičnega izgona etnomuzikološko neavtohtonih trubačev z ljubljanskih ulic in demonstrativnega flashmoba kulturno ustreznih harmonikarjev na Prešernovem trgu so se zavlekle še v turobni januar.
Polka pod Prešernovo glavo
Zadevo so reaktualizirali levičarski ljubljanski mestni svetniki, ki namesto prednovoletnih čevapov zdaj prežvekujejo predvolilnega Janšo. Ta si ni mogel kaj, da se 26. decembra ne bi pridružil rajanju ob raztegovanju mehov. Sredi tiste kakofonije je razposajeno zaplesal polko z naključno udeleženko, se pustil ovekovečiti in potem objavil video s sporočilom: "Ljubljano smo spet naredili slovensko!"
Mestni svetniki so v Janševih besedah prepoznali podobnost s Hitlerjevimi, izrečenimi 26. aprila 1941 v Mariboru: "Naredite mi to deželo spet nemško!" - in predlagali, da MOL sprejme "sklep o izogibanju poveličevanju nacizma".
Očitno se bo to vleklo še do pusta in čez.
V čem je res problem?
Jaz pa pravim, da je protinapad predlagateljev - svetnikov Liste Zorana Jankovića, Gibanja Svoboda, Levice in SD - mlatenje prazne slame. Vse, kar spravijo skupaj, so očitki, da Janša "koketira z nacizmom".
Problem z Janšo ni v tem, da mu je ušel stavek, ki na nekaj spominja. To je podobno, kot je Elonu Musku na zabavi po Trumpovi inavguraciji ušla kretnja z iztegnjeno desnico, ki je na nekaj spominjala.
Problem z Janšo je drugje. On daje signale, ki jih lepe leve duše ne znajo detektirati. Kaj šele prebrati in razumeti. Zato se obešajo na "koketiranje z nacizmom".
Frajtonarice pa ja
Izjava o "spet slovenski" Ljubljani je skregana s pametjo, saj je naše glavno mesto slovensko že zelo dolgo. Kakorkoli že na to gledamo ali obračamo. Ljubljana je bila slovenska tudi v časih okupacije in tuje oblasti.
Ampak presneto! Moralo bi biti jasno vsakemu bedaku, kaj je človek s tem mislil. Janša je na svoj cinično domoljubni način hotel povedati, da v Ljubljano pašejo frajtonarice, trube pa ne. Janša ni nameraval poveličevati nacizma - kot mu očitajo dresirani antifašisti -, ampak je hotel poveličevati slovenski nacionalizem.
Za to gre. Ne pa za faking nacizem.
Posodabljanje patriotizma
Zaskrbljeni levičarji, ki jih vsaka napačna beseda spominja na Hitlerja, so spregledali, da je Janša z udeležbo na harmonikarskemu mitingu istine - ki bi lahko bil in ostal samo javni narodnozabavni dogodek - dal prireditvi politično težo. Seveda ob spremljavi propagandnih backup vokalov v svojih medijih in na družbenih omrežjih. Ne glede na stavek, v katerega so se varuhi korektnosti zapičili.
Če bi se svetniki hoteli po vsej sili kregati, bi se lahko osredotočili na zagovor kulturne raznolikosti. Na multikulti ali magari na world music. O čemer bi bilo v primeru trubačev sicer mogoče resno diskutirati. A ne seveda z Janšo.
Slovenska politična desnica nadgrajuje svoje benigno, četudi smešno anahronistično domoljubje v agresivnejši nacionalizem. Trobezljanje o eksplicitnem, nikoli dovolj zapriseženem patriotizmu je bilo doslej strategija njihovega kulturnega boja. Z naraščajočo radikalizacijo pa prerašča v nacionalizem - ki, sodeč po Janševih verbalnih izjavah, morda postaja objektivni, po volitvah operativni cilj.
Na naš račun?
Ljubljanska politična buržoazija tudi ne registrira še drugih nacionalizmov, ki jih Janša zadnje čase stresa. V okviru ofenzive pred volitvami je v nedavnem intervjuju rekel (dobesedno, a sproti redigirano): "To so stvari, ki ljudi tarejo. Eden od skupnih imenovalcev teh pričakovanj pa je tudi to, da smo v državi, ki se imenuje Slovenija, za katero smo glasovali na plebiscitu in ki smo jo dobili po dolgih stoletjih, Slovenci na prvem mestu. Ne pa da se moramo boriti za enakopravnost s tistimi, ki so prišli včeraj."
Prišleki? Priseljenci, begunci, migranti? Privilegirani? Na naš račun? Boriti se moramo za enakopravnost? What?!
Abstraktno/Konkretno
Aja, saj pojasnjuje. Za stanovanja gre. In za volivce: "Od teh pet tisoč stanovanj - če bi bila dejansko zgrajena - bi jih štiri tisoč enot dobili tujci. Ali tisti, ki so se priselili nedavno. V glavnem z neslovenskimi priimki. Ta pristop slovenske levice ni unikum. To je ena od ključnih strateških politik evropske levice, s katero želijo spremeniti strukturo volilnega telesa. Privabiti čim več tujcev, jim omogočiti stanovanjski standard in dobiti nove volivce."
Eh. Pred leti so nam zgroženi desničarji molili pod nos fotografijo rok petih temnopoltih moških, ki šlatajo zlatolaso devico. To je bilo gnusno, vendar abstraktno. Ko nam bodo začeli kazati fotografije domofonov z neslovenskimi priimki, pa bo to žal bolj konkretno.
Marko Crnkovič









