Za kaj vse moramo poskrbeti pred odhodom na dopust, je odvisno predvsem od cilja potovanja. Če odhajamo v oddaljenejše države, moramo biti pozorni na higienske ukrepe. Treba se je pozanimati, kako je s pitno vodo, ali sadje in zelenjavo vedno prati z neoporečno vodo. Dobro je preveriti vremensko napoved, da imamo po potrebi primerna oblačila za hladno vreme in dež, pa tudi, da ne tovorimo preveč prtljage. Če vzamemo s seboj hrano za več dni, jo damo v hladilne torbe, da se kakšno živilo med prevozom ne pokvari.
• Kaj, ko gremo na morje ali v hribe? Ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem, ki je poleti zelo močno ne le ob morju, temveč tudi v gorah, kjer se zaradi klime tega morda ne zavedamo. Tako je treba imeti ustrezna pokrivala in oblačila ter zaščitne faktorje. Kljub uporabi teh se izogibamo, da smo med 12. in 16. uro na plaži. Zlasti na morju se zaščitimo pred komarji, v gorah pa ne podcenjujemo višinske razlike in drugih nevarnosti. Piti moramo veliko vode, dva do tri litre dnevno, saj je lahko dehidracija še bolj prisotna. Kamorkoli gremo, je najbolje vedno imeti pri sebi steklenico vode. Vsa zdravila, ki jih po navodilu zdravnika jemljemo doma, vzamemo tudi na dopust. Zraven pa imamo še "priročno lekarno" s sredstvi proti bolečinam in slabosti.
Pri izbiri dopusta se ne smemo ozirati na to, kaj počnejo drugi, temveč izberemo to, kar ustreza nam
• Kaj je najbolje za celovit oddih? Nekomu paše ležanje na plaži, medtem ko nekoga sproščajo plavanje, kolesarjenje ali obisk gora. Pri tem se ne smemo ozirati, kaj počnejo drugi, temveč izberemo to, kar ustreza nam. Če vse leto nismo bili na kolesu, na dopustu pa bi radi prekolesarili dolge in zahtevne poti, je to velik napor in ne sprostitev. Zakaj med dopusti beležimo povečano število kapi? Zato, ker bi ljudje radi vse nadoknadili, česar čez leto niso storili, in je potem vsega preveč. Pretiravanje nikdar ni v redu, ampak stvari počnemo na čim bolj sproščujoč način.
• Kako doseči, da se z dopusta vrnemo spočiti, polni energije in pripravljeni na nove izzive? Da se zares spočijemo, potrebujemo od dva tedna do tri tedne oddiha. To je tudi priporočen čas dopusta. Telo najprej potrebuje nekaj dni, da se privadi novim okoliščinam, nato pa do dva tedna za sprostitev in pozitivne učinke, da pozneje znova normalno funkcionira v domačem in delovnem okolju. Na dopustu poskusimo odmisliti skrbi in čas. Zelo dobra tehnika za to je čuječnost, da se osredotočimo na dani trenutek in uživamo v njem. Telefon nadomestimo z dobro knjigo ali s poglobljenim pogovorom z družinskimi člani, za kar sicer večkrat ni časa. Posegamo po zdravi, uravnoteženi in raznoliki hrani s čim več sadja in zelenjave, najbolje lokalnega, na morju tudi po morskih jedeh. Ob tem ne zanemarimo telesnih dejavnosti.
• Kaj pa službeni telefon ali elektronska pošta? Med dopustom čim manj uporabljamo telefon, kar velja za odrasle in otroke. Telefone začasno spravimo v omarico ali sef. Če jih bomo imeli ves čas pri sebi kot v običajnem vsakdanu, bodo avtomatično pritegnili našo pozornost. Če smo včasih z morja opravili le en klic bližnjim v desetih ali celo štirinajstih dneh, potem tudi danes to gre. Prav tako redno na dopustu ne spremljamo e-pošte, saj takrat načeloma ne moremo vplivati na službene zadeve. V službi poskrbimo za nadomeščanje, da delovni proces nemoteno teče. Če nas kdo nujno potrebuje, pa nam lahko napiše sporočilo in nas bo slej ali prej nekako dobil.
• Koliko se ob hitrem tempu sodobnega življenja čez leto posvečati rednemu počitku? Temu še zmeraj posvečamo premalo pozornosti. Počitek in spanje sta izjemno pomembna. Veliko ljudi spi premalo časa. Marsikdo gre v posteljo zelo pozno in misli, da je pet ur spanja zanj dovolj. Vendar ga odrasli potrebujemo med sedem in devet ur, otroci pa do dvanajst ur. Drugače lahko hitro nastopijo dejavniki tveganja. Dopust je gotovo dobra priložnost, da si privoščimo več spanja. Če se družina enkrat na teden čez konec tedna odpravi na sprehod v naravo, je to premalo. Takšne aktivnosti je treba ponoviti dva- do trikrat na teden. Medtem pri interesnih dejavnostih otrok obenem pazimo, da jih vendarle ni preveč, saj je to breme tako zanje kot za starše. Opažamo namreč, da že 12-letni otroci dosegajo stopnjo stresa, ki je običajna za 40-letne odrasle. Pri otrocih zadostuje ena interesna dejavnost, ostalo pa naj bodo aktivnosti na prostem v okviru družine, tako da čim več časa preživimo skupaj, dokler potrebujejo našo bližino, varnost in toplino.
- Nataša Vidnar je visokošolska učiteljica na Univerzi Alma Mater Europaea - ECM Maribor, vodja Centra za naročanje ADM ZD Maribor.
