Nekdanji jugoslovanski tekstilni giganti padajo kot domine. Po žalostni poti Mure (njena pot se je začela leta 1925, ko je trgovec Janez Cvetič zaposlil štiri delavke za šivanje perila, stečaj leta 2009 pa je na cesto pognal 2600 delavk in delavcev) je šel tudi varaždinski Varteks. Ta teden se je začelo rušenje obratov in zgradb nekdanje velikanske tekstilne tovarne, ki je vzniknila na okopih prve svetovne vojne leta 1918 in je imela v zlatih časih dvanajst tisoč zaposlenih. Od nekdaj razvejane maloprodajne mreže s 180 trgovinami in desetimi veleblagovnicami so ostale le še štiri trgovine, po dve v Varaždinu in Zagrebu. Varteks je bil sicer zadnji dve leti v stečaju, vsa vredna lastnina pa se prodaja, da bi poplačali upnike. Zaposlenih je le še okoli 50 ljudi v prodaji in logistiki, da bi razprodali preostala oblačila.
Varteks je bil eno tistih podjetij, za katero so delavci dobesedno živeli. Večina jih je v tovarni delala od začetka do konca delovne dobe (kot v Muri). Zelo dobro se denimo spominjajo izjemnega uspeha sodelovanja z ameriško družbo Levi's in trenutka, ko so jo zaradi slabega vodenja izgubili. Obrat v Novem Marofu (ki ga seveda že tudi ni več) je v devetdesetih na leto proizvedel 1,3 milijona kavbojk in drugih kosov oblačil znamke Levi's (po licenci ameriške družbe Levi Strauss &. Co.). Zadnje leviske 501 so izdelali leta 2008.
Zadnje leviske 501 so izdelali leta 2008
Varteksovi plašči in obleke, ki so jih šivali iz lastnih tkanin, so bili v svetu stvar prestiža. Tekstilni gigant je letno proizvedel pet milijonov metrov blaga in prodal več kot pol milijona oblačil (obleke, jakne, hlače ...). Šivali so za Boss, Versace, švedski J. Lindeberg in francoski Zadig & Voltaire. Letni promet je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dosegal 40 milijonov dolarjev. Na svojem vrhuncu se je Varteks bohotil s pisarno v slovitem newyorškem Empire State Buildingu, priznanje za kakovost modne znamke mu je javno izrekla kraljica Elzabeta II.
Starejši se gotovo spomnijo, da je Varteks v šestdesetih letih uvedel potujoče modne prodajalne. Oblačila so naložili v manjši Tamov kamion, ki je vozil po republikah SFRJ in "na licu mesta" (na kraju samem, denimo v menzi ali kulturnem domu) prodajal robo.
Na prostoru nekdanje tovarne bo zrasel trgovski center S-Park Varaždin z dvanajstimi trgovinami, gostinskimi objekti in 430 parkirišči. Trgovski center bo zgrajen na 11.500 kvadratnih metrih površine. V osrednjem delu kompleksa bo prvi hipermarket Interspar v regiji. Celoten trgovski center bo skupno s parkiriščem zajemal 50.000 kvadratnih metrov površine. Naložba je vredna več kot 28 milijonov evrov, projekt pa bo končan v dveh letih, so sporočili iz SES Spar European Shopping Centers. Na delu iste zemljiške parcele so že zgradili supermarket Kaufland, v neposredni bližini pa načrtujejo gradnjo še enega trgovskega centra.
Iz občine Varaždin so sporočili, da pri procesu propadanja Varteksa "nismo imeli nobenih pristojnosti". Spomnili so, da je hrvaška vlada 23. junija 2021 razglasila območje Varteksa za strateški investicijski projekt z nazivom "Varteks kvart - urbana regeneracija", s čimer je bila občini odvzeta možnost mestnega prostorskega načrtovanja. V letih 2022 in 2023 je tedanja uprava Varteksa v dogovoru z bankami upnicami prodala del zemljišča trgovskim centrom. Nezmožnost dogovora med upniki je privedla do stečaja in prenehanja proizvodnje, s čimer je avtomatično propadel tudi strateški projekt.
Zlata sedemdeseta
Sedemdeseta so bila zlata doba jugoslovanske tekstilne industrije. Močne tovarne so ustvarjale mednarodno prepoznavne znamke, kot so Lisca, Mura, Rašica, Labod, Peko, Svilanit, Angora, Varteks, Kluz in številne druge. Džins je postal izjemno priljubljen, predvsem zaradi vpliva hipijevskega gibanja in glasbenih idolov, kot so The Beatles. Lokalne tovarne, kot sta Mura in Varteks, so proizvajale oblačila, ki so sledila svetovnim trendom, a z dostopnejšimi materiali. Poleg konfekcijske industrije, ki je zagotavljala oblačila širokim množicam, je bilo veliko tudi unikatnih modnih ustvarjalcev - krojačev in oblikovalcev, ki so ponujali oblačila po meri ali predelovali obstoječe kose. (jusproject.com)
Varteks kljub rušenju ne bo povsem izginil. Na pobudo varaždinskih oblasti in konservatorskega oddelka hrvaškega ministrstva za kulturo je sedem objektov dobilo status zaščitene industrijske kulturne dediščine. Med njimi so enonadstropna upravna stavba iz leta 1906, delo arhitektov Josipa Dubskyja in Valentina Morandinija, kompleks mestne elektrarne iz leta 1928 in tovarniški dimnik, postavljen leta 1934. Investitorji so napovedali, da bo "prepoznavna opečnata arhitektura nekdanje tovarne vključena v novo zasnovo S-Parka, z dodatkom sodobnih in trajnostnih elementov". (nr)
