Tokrat smo vsakodnevne obveznosti za kratek čas zamenjali za mokro izkušnjo. Nos vinfasta VF6 smo usmerili proti skrajnemu vzhodu Slovenije. Naš cilj je bil Krog pri Murski Soboti, namesto dela pa nas je tokrat čakalo raziskovanje reke Mure iz povsem drugačne perspektive. Že pot proti Prekmurju je bila svojevrsten uvod v drugačen dan. Avtocestne kilometre so postopoma zamenjali ravnice, neskončna polja in značilna panonska pokrajina, kjer se zdi, da čas teče počasneje. Prav takšno okolje je idealno za pobeg od vsakodnevnega hitenja in stresa.
Kompaktni električni križanec se je na avtocestnih kilometrih izkazal za tihega in presenetljivo udobnega sopotnika. Električni pogon je poskrbel za sproščeno vožnjo brez hrupa in vibracij, zato je bilo v prostorni kabini več kot dovolj časa za pogovor o cilju naše poti in dogodivščinah, ki so nas čakale na vodi. Ker gre za avtomobil vietnamskega porekla, je beseda hitro nanesla na eksotične kraje, mogočne reke in življenje na drugem koncu sveta.
A čeprav smo se pripeljali z vietnamskim novincem, Mura seveda ni tako ogromna in prostrana kot slavni Mekong, ki podobno kot Mura pomembno zaznamuje življenje ljudi ob svojih bregovih. Medtem ko Mekong na svoji poti prečka več držav in v Vietnamu oblikuje eno največjih delt na svetu, je Mura precej bolj umirjena, intimna in domača reka. Prav zaradi tega ponuja povsem drugačno izkušnjo. Mura ni niti velika kot Mekong niti deroča in divja kot Soča. Njen tok je bistveno počasnejši, mirnejši in bolj predvidljiv, kar pomeni, da je spust po panonski lepotici naravnost idealen tudi za tiste, ki so morda nekoliko manj fizično pripravljeni ali pa se z raftingom srečujejo prvič.
Ne gre za neusmiljen boj z brzicami, temveč za čisto, sproščeno zabavo na vodi, kjer v gumijastem čolnu ne manjka smeha in medsebojnega zbadanja med posadkami. Če na nekaterih rekah ves čas razmišljaš o naslednji brzici, lahko na Muri pogled brez slabe vesti usmeriš tudi proti bregovom. Ti so večji del poti obdani z bujnim obrežnim rastjem, visokimi vrbami in topoli, reka pa je del enega najbolje ohranjenih nižinskih rečnih ekosistemov v tem delu Evrope. Že po nekaj minutah postane jasno, da tukaj nista najpomembnejša hitrost ali adrenalin, temveč doživetje narave, druženje in uživanje v ritmu reke. Prav v tem se skriva največji čar raftinga po Muri – reka človeka ne premaguje, ampak ga povabi, da se za nekaj ur prepusti njenemu počasnemu toku.
Po nekaj minutah "briefinga" smo se z rafti podali v vodo in kmalu ugotovili, da je za zadržanje rafta na mestu treba kar pošteno zaveslati. Mura je resda bolj počasne sorte reka, kar pa ne pomeni, da stoji povsem pri miru. Tudi njen navidezno umirjeni tok ima dovolj moči, da raft hitro obrne ali odnese nekaj metrov nižje po reki, če veslači za trenutek postanejo nepazljivi. Kmalu zatem smo zaveslali s tokom in naprezanje ni bilo več potrebno. Vesla so počasi opustila vlogo pogona in postala predvsem pripomoček za usmerjanje rafta, medtem ko je glavnino dela opravila reka sama. Ravno ta občutek, ko se prepustiš toku in le občasno popraviš smer plovbe, daje raftingu po Muri poseben čar.
Da pa naša pot ne bi bila le lagodno drsenje po gladini, je poskrbel naš "skiper" Dušan. Krmarjenje je združil z vlogo nadvse zanimivega lokalnega turističnega vodnika in nam med potjo razlagal številne zanimivosti. Že po nekaj minutah je bilo jasno, da ne pozna zgolj vsakega ovinka reke, temveč tudi številne zgodbe, legende in zgodovinska dejstva, ki jih obiskovalec brez takšnega vodnika zlahka spregleda. Spust po Muri je namreč veliko več kot le prijetna rekreativna aktivnost – je poučna plovba skozi zgodovino življenja ob reki, ki jo zaznamujejo plavajoči mlini, brodovi in tesna povezanost domačinov z njenim tokom.
Dušan nam je slikovito opisal čas, ko je bila reka posejana z mlini, ki so neprestano mleli žito za okoliške prebivalce. Takrat je bila Mura gospodarska žila tega dela Slovenije, življenje ob njej pa je bilo v veliki meri odvisno od njene moči in muhavosti. Spust mimo redkih ohranjenih primerkov je odličen opomnik na iznajdljivost naših prednikov, ki so znali izkoristiti naravno energijo reke precej prej, preden smo začeli govoriti o obnovljivih virih energije. Mlini niso bili le kraj, kjer so mleli žito, temveč tudi pomembna družabna središča, kjer so se srečevali domačini in si izmenjevali novice.
Kjer nekoč ni bilo mostov, so bregove povezovali brodovi, ki še danes delujejo na rečni tok in ohranjajo stik s preteklostjo. Nekateri še vedno služijo prvotnemu namenu, drugi predvsem kot turistična zanimivost, vsi pa obiskovalca spomnijo, kako drugačno je bilo življenje ob Muri še pred nekaj desetletji. Prav takšni prizori naredijo rafting po tej reki nekaj posebnega. Medtem ko večina ljudi rafting povezuje predvsem z adrenalinom in divjimi brzicami, Mura ponuja povsem drugačno izkušnjo – počasno potovanje skozi naravo in zgodovino, kjer skoraj vsak ovinek skriva novo zgodbo.
V preteklosti je bila Mura izjemno pomembna za mlinarstvo. Na njej je v zlatih časih delovalo skoraj sto plavajočih mlinov. Ti mlini so bili arhitekturna posebnost, saj so bili v celoti ali deloma zgrajeni na plavajočih lesenih čolnih (kumbah), kar jim je omogočalo, da so se brez težav prilagajali nihanju rečne gladine. Vodno kolo je poganjal naravni rečni tok. Danes je najbolj prepoznaven in še vedno delujoč Babičev mlin pri Veržeju, ki ima mlinarsko hišico na kopnem, ogromno vodno kolo pa na vodi. Drugi čudovit primer pa stoji v Ižakovcih, v celoti plava in ohranja živo mlinarsko tradicijo.
Ustavili smo se tudi na Otoku ljubezni, ki je ena najbolj prepoznavnih točk ob reki. Ta naravni rečni otok je skozi stoletja izoblikovala Mura s svojim tokom. Ime naj bi bil dobil po tem, da je bil že od nekdaj skrito in romantično zbirališče zaljubljencev pa tudi grofov iz bližnjega beltinskega gradu in okoliških domačinov. Na otoku stoji plavajoči mlin, poseben poudarek pa daje tudi muzej büjraštva. Büjraši so bili posebni rečni delavci, ki so nekoč utrjevali obrežja z lesom in protjem ter tako skušali ukrotiti in preusmeriti muhasto reko. Na otoku obiskovalcem še danes radi ponudijo tradicionalno "büjraško malico".
Najbolj pa nas je Dušan pritegnil, ko je beseda nanesla na lokalne mite in skrivnosti. Med veslanjem po tišjem delu reke nam je zaupal srhljivo legendo o nesrečnem ribiču Pertociju. Njegov nemirni duh naj bi namreč še vedno taval ob bregovih Mure in iskal svoj mir. Zgodba je v teh koncih tako močno zasidrana, da si lokalni ribiči v tistem delu reke ob večerih in ponoči sploh ne upajo namakati trnkov, saj se bojijo srečanja s Pertocijevim duhom.
Med pisanjem tega prispevka sem precej razmišljal o tem, katere skupne točke bi lahko imel vinfast VF6 z območjem, ki smo ga obiskali tokrat. In teh niti ni tako malo. Celotno območje ob Muri je izjemno dragocen biosferni rezervat. Pripeljati se na takšno lokacijo z avtomobilom, ki ne pušča za seboj oblaka izpušnih plinov, oblikuje harmoničen odnos med sodobno mobilnostjo in ohranjanjem krhkega naravnega habitata. Vinfast VF6 predstavlja globalno inovativnost in azijsko tehnološko ambicioznost, ki si utira pot na evropske trge, hkrati prinaša pridih eksotike iz dežele mogočnega Mekonga. Reka Mura na drugi strani pooseblja starodavno, tradicionalno panonsko dušo z mlini in brodovi. Preplet njunih poti je lep prikaz tega, kako se tehnologija z drugega konca sveta lahko povsem naravno zlije s tradicionalnim prekmurskim okoljem.
Pa še tole – ne eden ne drugi nista narejena za ekstremni adrenalin, premetavanje ali podiranje hitrostnih rekordov. Bistvo raftinga po Muri in bistvo vožnje z udobnim električnim križancem je enako – lagodno drsenje, uživanje v razgledih, udobje potovanja in sproščeno nabiranje kilometrov.
Po nekaj urah lagodnega veslanja, poslušanja legend in raziskovanja vodnega habitata se seveda prileže počitek. Mura je v tem pogledu izjemno gostoljubna, saj njeni bregovi, skriti v senci mogočnih dreves, ponujajo številne urejene prostore za piknik. Tam smo na suhem strnili vtise naše lekarniške odprave, preden smo malce mokro opremo pospravili v prostoren prtljažnik našega vinfasta VF6 in se v tišini električnega pogona odpeljali nazaj proti domu.
Če iščete popoln vikend pobeg, ki ne zahteva kondicije vrhunskega športnika, ponuja pa edinstven vpogled v kulturno dediščino in obilico zabave na vodi, je rafting po Muri vsekakor izkušnja, ki jo velja dodati na seznam.
