V Srbiji se v zadnjih dneh vrstijo prizori, ki mnoge spominjajo na negotove čase iz preteklosti. Pred menjalnicami nastajajo vrste, telefoni menjalcev pa neprestano zvonijo, saj državljani mrzlično poskušajo zamenjati svoje dinarske prihranke v evre. Razlog za nenaden preplah tiči v nedavnih opozorilih državnega vrha o morebitnih posledicah novih ameriških sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS), ki bi lahko posredno prizadele tudi domači bančni sektor.
Državni uradniki in Narodna banka Srbije (NBS) sicer skušajo pomiriti javnost in zagotavljajo, da ni potrebe po praznjenju računov, vendar razmere na terenu kažejo drugačno sliko. O povečanem povpraševanju po tuji valuti poroča nemški Deutsche Welle, ki navaja, da so zaloge evrov v menjalnicah po državi omejene. Menjalci v Novem Beogradu in Kragujevcu stranke opozarjajo, da morajo rezervirane zneske prevzeti v nekaj urah, večje vsote pa je težko dobiti takoj.
Panika se je začela širiti pred približno desetimi dnevi, ko je predsednik Aleksandar Vučić opozoril, da bi se sankcije ZDA proti naftnemu gigantu NIS lahko razširile na vse banke, ki z njim poslujejo, vključno z Narodno banko Srbije. Čeprav NBS trdi, da je preplah posledica neodgovornih zapisov na družbenih omrežjih, je vrednost dinarja v primerjavi z evrom zabeležila padec za 0,2 odstotka, kar je največji premik tečaja v zadnjem letu dni.
Psihološka meja in ukrepi banke
Narodna banka Srbije se je na dogajanje odzvala z regulativnimi ukrepi. Da bi preprečila izkoriščanje razmer in zaščitila državljane pred oderuškimi tečaji, je omejila provizije menjalnic. Novi srednji tečaj je bil sredi tedna določen pri približno 117,36 dinarja za evro, menjalnicam pa je dovoljeno odstopanje do največ 1,25 odstotka. S tem ukrepom želi centralna banka preprečiti, da bi cena evra presegla 120 dinarjev, kar velja za psihološko mejo, ki uradno ni bila presežena že od leta 2017.
Ekonomski strokovnjaki opozarjajo, da za takšen preplah ni realnih ekonomskih temeljev, temveč gre predvsem za psihološki odziv prebivalstva. Spomin na hiperinflacijo iz devetdesetih let in ulične preprodajalce deviz je v Srbiji še vedno živ, kar povzroča globoko nezaupanje v domačo valuto. Ko državljani slišijo opozorila o sankcijah in težavah v bančnem sektorju, se nagonsko zatečejo k evru, ki ga dojemajo kot varno zatočišče, podobno kot nekoč nemško marko.
Vendar pa so skrbi glede oskrbe z energenti bolj utemeljene kot strah pred zlomom finančnega sistema. Dotok nafte preko naftovoda JANAF je ustavljen že več kot dva meseca, rafinerija v Pančevu pa je ustavila delovanje. Rešitev glede lastništva NIS, ki je v večinski ruski lasti, še ni na vidiku, Washington pa zaenkrat ne kaže pripravljenosti za omilitev sankcij.
Politično ozadje krize
Politični analitiki opozarjajo, da bi lahko trenutna situacija koristila tudi vladajoči strukturi. Ustvarjanje občutka izrednih razmer omogoča predsedniku Vučiću, da se v javnosti znova pozicionira kot rešitelj, ki bo državo popeljal iz krize. To se dogaja v času, ko se oblast sooča s padcem priljubljenosti, protesti in neuspešnimi investicijskimi projekti, kot je bil načrtovan projekt Jareda Kushnerja na mestu nekdanjega Generalštaba.
Medtem ko politiki igrajo svoje igre, navadni državljani ostajajo previdni. Čeprav goriva na črpalkah zaenkrat ne manjka, negotovost glede prihodnosti ostaja. Menjalnice v večjih mestih, kot je Novi Sad, so postale nepopustljive pri pogajanjih o tečaju za manjše zneske, kar dodatno potrjuje, da je povpraševanje po evrih še vedno visoko. Ne glede na zagotovila oblasti se zdi, da se bodo srbski državljani tudi tokrat raje zanesli na trdnost tuje valute kot na obljube politikov.
