Ameriški predsednik Donald Trump je danes predlagal uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz EU z junijem. Kot je zapisal na družbenem omrežju Truth Social, pogajanja z EU ne vodijo nikamor. Ob tem je ponovil očitek, da je bila EU ustanovljena z namenom izkoriščati ZDA na trgovinskem področju.
Kot je zapisal Trump, se je z EU zelo težko soočati. "Njihove močne trgovinske ovire, davki na dodano vrednost, absurdne kazni za podjetja, nemonetarne trgovinske ovire, monetarne manipulacije, nepoštene in neupravičene tožbe proti ameriškim podjetjem ter drugo so privedli do trgovinskega primanjkljaja z ZDA v višini več kot 250 milijonov dolarjev na leto, kar je popolnoma nesprejemljivo," je navedel. Predlaga torej uvedbo 50-odstotnih carin na celoten uvoz iz EU v ZDA. "Carine ne bo, če bo izdelek narejen v Združenih državah Amerike," je dodal.
Sredstvo pritiska v pogajanjih?
V analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) večjo verjetnost pripisujejo scenariju, da je grožnja predsednika ZDA Donalda Trumpa z uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz EU le dvig pritiska v pogajanjih o prihodnjih trgovinskih odnosih, je za STA navedel glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Vendar pa drugačnega scenarija ne izključujejo.
"Večjo verjetnost (80 odstotkov) pripisujemo scenariju dviga pritiska na EU kot pogajalskega partnerja, in pa, sekundarno, želji po vplivu na ugodna tržna vrednotenja družb, ki bi bila s tem ukrepom dejansko prizadeta, če bi predsednik ZDA svojo grožnjo dejansko uresničil," je zapisal v odzivu na današnje Trumpove napovedi.
Scenarij, da se bo Trump tudi tokrat potegnil nazaj, je tako po Ivančevem mnenju verjetnejši, vendar pa zgodovina po njegovih besedah uči, da je možen tudi drugačen scenarij. Kot je danes zapisal ameriški predsednik, se je z EU zelo težko soočati. "Njihove močne trgovinske ovire, davki na dodano vrednost, absurdne kazni za podjetja, nemonetarne trgovinske ovire, monetarne manipulacije, nepoštene in neupravičene tožbe proti ameriškim podjetjem ter drugo so privedli do trgovinskega primanjkljaja z ZDA v višini več kot 250 milijonov dolarjev na leto, kar je popolnoma nesprejemljivo," je navedel.
Trump je v minulih mesecih uvedel 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija ter 10-odstotne dodatne carine na uvoz večine preostalega blaga v državo. Za okoli 60 držav in EU je napovedal še višje tako imenovane vzajemne carine, a jih je tik po uveljavitvi zamrznil za 90 dni. EU je v odziv na to odločitev sredi aprila za tri mesece preložila začetek izvajanja carinskih protiukrepov, ki jih je sprejela kot odgovor na carine na uvoz jekla in aluminija.
Če bo Apple telefona izdeloval izvezn ZDA, bo plačal carine
Je pa Trump s carinami zagrozil tudi tehnološkemu velikanu Applu. Moral bo plačevati najmanj 25-odstotne carine, če svojih pametnih telefonov za prodajo v ZDA ne bo izdeloval na domačih tleh, je danes sporočil ameriški Trump. Kot je zapisal na družbenem omrežju Truth Social, je prvega moža Appla Tima Cooka na pomen domače proizvodnje opozoril že zdavnaj. "Tima Cooka iz Appla sem že zdavnaj obvestil, da pričakujem, da bodo njihovi iPhoni, ki bodo naprodaj v ZDA, tam tudi izdelani - ne v Indiji ali kjer koli drugje. Če tega ne bo, bo moral Apple ZDA plačati carino v višini vsaj 25 odstotkov," je zapisal Trump.
Cook je ob predstavitvi četrtletnih poslovnih rezultatov v začetku maja dejal, da bo pri večini njihovih pametnih telefonov iPhone za prodajo v ZDA država porekla najverjetneje Indija. Ob tem je posvaril pred obsežnimi škodljivimi posledicami carin na ameriški uvoz iz Kitajske, od koder prihaja veliko delov za Applove naprave. Trump je aprila v okviru svoje ostre protekcionistične politike, pravzaprav uperjene proti celotnemu svetu, aprila carine na uvoz kitajskega blaga v več korakih zvišal na 145 odstotkov, Peking pa je na to odgovoril z več zaporednimi dvigi carin do ravni 125 odstotkov.
Po tistem, ko je postalo jasno, kako hude bodo posledice merjenja moči med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma, sta strani pred približno dvema tednoma dosegli dogovor o znižanju vzajemnih carin za 115 odstotnih točk za obdobje 90 dni. A prihodnji razvoj dogodkov ostaja negotov, tudi znižane carine pa bodo po napovedih pomenile občuten cenovni udarec za ameriške porabnike.
