Finska razmišlja o ukinitvi verouka v osnovnih šolah. Ministrstvo za izobraževanje namreč pripravlja uvedbo enotnega učnega predmeta, pri katerem bi vsi otroci skupaj spoznavali vodilne religije in svetovne nazore, poroča hrvaški portal Index. Pobudo je lani sprožil minister za izobraževanje Anders Adlercreutz, nedavno pa je pozitivno mnenje podala tudi posebna delovna skupina ministrstva.
V finskih šolah že desetletja poteka pouk verouka večinske religije, luteranskega krščanstva. Sistem ob tem omogoča tudi poučevanje drugih religij in etike, če to zahtevajo vsaj trije učenci v posamezni občini. Javne šole tako trenutno izvajajo katoliški, pravoslavni, islamski, judovski in številne druge verouke.
Minister Adlercreutz opozarja, da trenutna ureditev prinaša številne praktične težave. Šole težko usklajujejo urnike, sistem pa otroke umetno ločuje glede na njihovo versko pripadnost. Predlagatelji reforme poudarjajo potrebo po razvijanju razumevanja do drugih religij. Na skupnih urah bi učenci spoznavali lastno vero, hkrati pa bi dobili vpogled v prepričanja svojih sošolcev. Glavno mesto Helsinki je pri tem že korak spredaj, saj bodo mestne šole z novim enotnim predmetom začele že avgusta 2027.
Demografske spremembe in praktični izzivi
Delovna skupina opozarja, da je število otrok priseljenskega porekla v zadnjih desetletjih močno naraslo. Naraščajoča potreba po poučevanju manjšinskih religij predstavlja zakonsko obveznost, ki šolam povzroča dodatne stroške in organizacijske ovire. Finski mediji tako poročajo o primerih, ko islamski verouk poučujejo etnični finski učitelji, saj šole ne najdejo ustreznega kadra.
Profesor vizualne umetnosti na Univerzi v Helsinkih in član delovne skupine Arto Kallioniemi izpostavlja, da dosedanji model ne odraža več družbene realnosti. Ljudje vse redkeje obiskujejo cerkev, prebivalstvo postaja bolj raznoliko, razumevanje vere pa bolj osebno. Kallioniemi ocenjuje, da je ločevanje otrok v verske skupine pri razpravah o življenjskih vrednotah nenavadno in zastarelo.
Uradna statistika za leto 2024 kaže, da je evangeličansko-luteranski verouk obiskovalo nekaj več kot 429 tisoč učencev, etiko 74 tisoč, islamski verouk pa 21 tisoč učencev. Kljub temu delež pripadnikov finske evangeličansko-luteranske cerkve v celotnem prebivalstvu pada in trenutno znaša okoli 62 odstotkov, v Helsinkih pa je že padel pod 50 odstotkov. Finska družba tako ni več tako homogena kot v preteklosti, dodatne izzive pa prinaša tudi upadanje števila rojstev.
Politični in javni odzivi na predlog
Načrtovani reformi ostro nasprotujejo nekatere politične stranke. Pravi Finci in Krščanski demokrati, ki so del vladajoče desnosredinske koalicije, pobude ne podpirajo. Predsednica Krščanskih demokratov Sari Essayah opozarja, da sprememba kurikuluma ni del koalicijske pogodbe, in se javno sprašuje: "Ali v današnjem času ne potrebujemo predvsem več verske pismenosti?"
Predstavniki verskih skupnosti prav tako izražajo nezadovoljstvo nad predlaganim skupnim predmetom. Profesor Kallioniemi njihove očitke zavrača s preprosto primerjavo: "Pri pouku športne vzgoje prav tako ne poslušamo navodil športnih klubov." Finski učitelji po drugi strani reformo verskega pouka večinoma podpirajo, medtem ko javnost ostaja razdeljena.
