
Geostrategi in strokovnjaki za napovedovanje prihodnosti so v obsežni raziskavi podali precej pesimistično sliko sveta za prihodnje desetletje. Center za strategijo in varnost Scowcroft pri Atlantskem svetu je izvedel anketo, v kateri so strokovnjaki ocenjevali geopolitične premike do leta 2036. Rezultati kažejo na globoko zaskrbljenost, saj kar 63 odstotkov vprašanih meni, da bo svet takrat v slabšem stanju, kot je danes. Le dobra tretjina ohranja optimizem.
Glavne ugotovitve kažejo na premik globalne moči. Večina anketirancev verjame, da bo Kitajska gospodarsko prehitela Združene države Amerike. Medtem ko skoraj tri četrtine strokovnjakov še vedno vidi ZDA kot vodilno vojaško silo leta 2036, jih kar 58 odstotkov pričakuje, da bo Kitajska prevzela primat v svetovnem gospodarstvu. Obe velesili bosta verjetno tekmovali za prevlado v bipolarnem svetu, ki bo razdeljen na bloke, ali pa v multipolarnem sistemu z več centri moči. Posebno skrb vzbuja Tajvan, saj strokovnjaki opozarjajo, da konflikt okoli tega otoka predstavlja resno grožnjo za izbruh nove svetovne vojne.
Temeljite spremembe zavezništva Nato
Severnoatlantsko zavezništvo bo po mnenju strokovnjakov preživelo, vendar se bo moralo soočiti s temeljnimi spremembami. Skoraj polovica vprašanih verjame, da Nato leta 2036 ne bo več obstajal v svoji sedanji obliki. Mnogi predvidevajo, da bo preoblikovano zavezništvo manj vplivno, kar je neposredno povezano s pričakovano vlogo ZDA. Čeprav večina meni, da bo Washington obdržal svojo vodilno vlogo, precejšen del strokovnjakov dopušča možnost, da ZDA ne bodo več imele osrednje, poveljniške funkcije. V primeru ameriškega umika bi vodenje zavezništva verjetno prevzela koalicija evropskih držav.
Spremembe v varnostni arhitekturi prinašajo tudi večje tveganje za širitev jedrskega orožja. Kar 85 odstotkov vprašanih meni, da bo v naslednjem desetletju vsaj ena nova država pridobila jedrsko orožje. Najpogosteje omenjajo Iran in Savdsko Arabijo, vendar se na seznamu potencialnih jedrskih sil pojavljajo tudi evropske države, kot so Turčija, Nemčija in Poljska. To bi se lahko zgodilo predvsem v primeru, če bi ZDA umaknile svoj jedrski dežnik nad Evropo.
Rusija kot zamrznjena grožnja in vzpon umetne inteligence
Glede vojne v Ukrajini strokovnjaki ne napovedujejo jasne zmage Rusije. Večina meni, da se bo spopad prevesil v zamrznjen konflikt. Kljub temu Rusijo čaka mračna prihodnost, saj ji strokovnjaki napovedujejo upad vpliva na vseh področjih moči. Še več, Rusija velja za najverjetnejšega kandidata za notranji razpad zaradi revolucije ali državljanske vojne. Kljub svoji šibkosti pa Rusija ostaja nevarna, saj jo strokovnjaki navajajo kot najverjetnejšega akterja, ki bi lahko uporabil jedrsko orožje.
Poleg geopolitičnih napetosti bo prihodnje desetletje zaznamoval bliskovit razvoj tehnologije. Velika večina vprašanih pričakuje, da bodo sistemi umetne inteligence do leta 2036 dosegli ali celo presegli kognitivne sposobnosti ljudi. To odpira nova vprašanja o globalnem upravljanju tehnologije in vplivu na družbo. Zanimiv je tudi pogled tako imenovanega globalnega juga, kjer so anketiranci precej bolj naklonjeni Kitajski in pogosteje napovedujejo konec ameriške dominacije, nekateri pa celo notranji razpad ZDA.









