
Če cena nafte doseže 150 dolarjev za sodček, bo to sprožilo globalno recesijo. Tako ostro opozorilo je izdal Larry Fink, izvršni direktor ameriškega finančnega velikana BlackRock. Fink vodi največjega upravljavca premoženja na svetu, ki nadzoruje za 14 bilijonov dolarjev sredstev, zato ima edinstven vpogled v zdravje svetovnega gospodarstva. Če Iran ostane grožnja in cene nafte ostanejo visoke, bo to imelo globoke posledice za svetovno gospodarstvo, poroča BBC.
Konflikt na Bližnjem vzhodu povzroča močna nihanja na finančnih trgih, saj vlagatelji poskušajo oceniti prihodnje stroške energije. Fink meni, da je še prezgodaj za določitev končnega obsega in izida konflikta, vendar pričakuje enega od dveh skrajnih scenarijev. Če države rešijo konflikt in mednarodna skupnost znova sprejme Iran, bi lahko cena nafte padla pod raven pred vojno. V nasprotnem primeru pa nas čakajo leta, ko bo cena nafte nad 100 in bližje 150 dolarjem. To bi povzročilo strmo in hudo recesijo.
Rast stroškov energije predstavlja zelo regresiven davek, ki veliko bolj prizadene revne kot bogate. Države morajo biti pragmatične pri mešanici virov energije in uporabiti vse, kar imajo na voljo, saj je poceni energija ključna za spodbujanje rasti in dvig življenjskega standarda. Če bi cene nafte za tri ali štiri leta narasle na 150 dolarjev, bi se številne države pospešeno usmerile k sončni in vetrni energiji.
Zavrača ponovitev finančne krize
Nekateri analitiki trenutno dogajanje na trgih primerjajo z obdobjem pred finančno krizo v letih 2007 in 2008. Cene energije močno rastejo, nekateri pa opažajo znake razpok v finančnem sistemu. Tudi sam BlackRock in nekatere druge družbe so nedavno omejile dvige živčnih vlagateljev iz zasebnih kreditnih skladov. Kljub temu Fink ostro zavrača vsakršno možnost ponovitve finančnega zloma, ko so propadle številne banke po vsem svetu. Prepričan je, da so današnje finančne institucije veliko bolj varne. "Ne vidim prav nobenih podobnosti s preteklostjo. Nič," poudarja Fink in dodaja, da težave nekaterih skladov predstavljajo le majhen del celotnega trga.
Fink prav tako zavrača namigovanja, da je skokovita rast naložb v umetno inteligenco zgolj nov balonček. Ne verjame, da imamo opravka z balonom, čeprav dopušča možnost, da kakšen projekt na tem področju propade. BlackRock je lani sodeloval v konzorciju, ki je za 40 milijard dolarjev kupil enega največjih ponudnikov podatkovnih centrov na svetu. Trenutno poteka tekma za tehnološko prevlado. Če zahodne države ne bodo vlagale več, bo zmagala Kitajska, zato je agresivna gradnja zmogljivosti umetne inteligence obvezna.
Trg dela potrebuje več obrtnikov in manj diplomantov
Največja ovira pri širitvi umetne inteligence v ZDA in Evropi so stroški energije. Medtem ko Kitajska ogromno vlaga v sončno in jedrsko energijo, Fink v Evropi vidi veliko besed in malo dejanj. Umetna inteligenca namreč potrebuje izjemno poceni energijo za svoje delovanje. Čeprav nova tehnologija prinaša tveganje za povečanje neenakosti, saj bodo koristi žela predvsem peščica podjetij, bo hkrati ustvarila ogromno novih delovnih mest.
Ta delovna mesta pa ne bodo nujno v pisarnah. Z razvojem umetne inteligence bo verjetno manj povpraševanja po določenih pisarniških poklicih, kar bo zahtevalo tehten razmislek o tem, katere vloge družba sploh potrebuje. Fink opozarja, da smo v preteklosti preveč ljudi usmerili v bančništvo, medije ali pravo, čeprav bi mnogi med njimi postali odlični obrtniki. Zdaj moramo ta pristop uravnotežiti. Po drugi svetovni vojni so države zgradile izobraževalni sistem, ki je vse mlade pošiljal na univerze, s čimer smo verjetno pretiravali. Sistem moramo uravnotežiti in postati ponosni na to, da je kariera vodovodarja ali električarja enako močna in pomembna kot kariera diplomanta.











