Spremembo ustave, ki vpliva predvsem na rusko manjšino v državi, je v sredo podpisal estonski predsednik Alar Karis, s čimer je stopila v veljavo.
Iz urada predsednika Estonije so sporočili, da želijo s spremembo zaščititi enotnost estonske družbe. Kasneje pa je Karis sporočil, da naj tisti, ki jih je prepoved prizadela, ne mislijo, da so jih izključili iz družbe ali da država v njih vidi le varnostno tveganje.
Poslanci so spremembo z veliko večino podprli že konec marca, potem ko so predlog vložili zaradi vse večjih varnostnih skrbi po ruski invaziji na Ukrajino.
Stalni prebivalci Estonije so imeli doslej v skladu z ustavo pravico voliti na lokalnih, ne pa tudi na parlamentarnih volitvah. Kljub temu pa bodo lahko na oktobrskih lokalnih volitvah letos še zadnjič glasovali tisti brez državljanstva, medtem ko bo državljanom tretjih držav glasovanje že onemogočeno.
V Estoniji, ki je bila do leta 1991 del Sovjetske zveze in ima danes približno 1,3 milijona prebivalcev, legalno prebiva skoraj 80.000 ruskih državljanov. V baltski državi je ob tem registriranih tudi skoraj 60.000 oseb brez državljanstva.
Ko se je Estonija osamosvojila od Sovjetske zveze, je bila približno tretjina prebivalcev na njenem ozemlju pripadnikov rusko govorečih manjšin, katerih družine so se priselile iz drugih sovjetskih republik. Zaradi pomanjkanja krvnih vezi z Estonijo niso bili upravičeni do državljanstva, pogoj za pridobitev le-tega pa je med drugim tudi uspešno opravljen preizkus znanja estonskega jezika.
