
Nemški trg dela in socialni sistem se soočata z resnimi izzivi, ki bodo v prihodnjem desetletju neposredno vplivali na prihodke milijonov zaposlenih. Po najnovejših napovedih inštituta IGES, ki je pripravil analizo za zdravstveno zavarovalnico DAK, se obeta znatno povišanje prispevkov za socialno varnost. Če se trenutni trendi nadaljujejo in vlada ne sprejme ustreznih reformnih ukrepov, bi lahko skupni prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ter zavarovanje za primer brezposelnosti do leta 2035 dosegli kar 50 odstotkov bruto plače.
Trenutno ta delež znaša 42,7 odstotka, pri čemer si stroške običajno delita delodajalec in delojemalec. Vendar pa napovedi kažejo na neizogibno rast stroškov, kar bo v praksi pomenilo nižje neto izplačilo za delavce. O tej skrb zbujajoči napovedi, ki bi lahko močno obremenila nemška gospodinjstva. Ključna težava tiči v staranju prebivalstva in naraščajočih stroških v zdravstvenem sistemu, ki brez dodatnih finančnih injekcij ne bo vzdržen.
Konkretni izračuni: Koliko manj bodo dobili zaposleni?
Analitiki so pripravili konkretne izračune, kaj bi takšen dvig prispevkov pomenil za posamezne plačilne razrede. Številke so zgovorne in kažejo na občuten padec kupne moči. Za zaposlenega z bruto plačo 2500 evrov bi se mesečni prispevki lahko povzpeli na 625 evrov. To pomeni dodatno obremenitev v višini 91,25 evra na mesec oziroma kar 1095 evrov na letni ravni.
Pri višjih plačah so absolutni zneski izgub še večji. Zaposleni z bruto plačo 3500 evrov bi mesečno plačevali 127,75 evra več prispevkov, kar letno nanese 1533 evrov. Največjo razliko pa bodo občutili tisti z bruto dohodkom okoli 4.500 evrov; ti bi morali v blagajne socialnega varstva mesečno prispevati dodatnih 164,25 evra. Na letni ravni to pomeni skoraj dva tisoč evrov manj razpoložljivega dohodka (natančneje 1.971 evrov).
Nujnost strukturnih reform in iskanje rešitev
Andreas Storm, izvršni direktor zavarovalnice DAK, opozarja, da so te številke alarmantne in morajo služiti kot klic k nujnemu ukrepanju. Strokovnjaki namreč predvidevajo, da bo v sistemu zdravstvenega zavarovanja do leta 2027 nastal primanjkljaj v višini skoraj 12 milijard evrov, v sistemu dolgotrajne oskrbe pa dodatnih 5,5 milijarde evrov. Vprašanje, ki se postavlja, je, od kod bo prišlo manjkajočih 17 milijard evrov.
Storm zato predlaga paket ukrepov, ki bi preprečili drastično znižanje neto plač. Med predlogi so povečanje davkov na tobačne izdelke in alkohol ter znižanje davka na dodano vrednost za zdravila. Poleg tega poudarja potrebo po strukturnih reformah v bolnišničnem sistemu, ki bi optimizirale stroške. Kritiki trenutnih vladnih ukrepov opozarjajo, da dosedanji koraki niso zadostni za dolgoročno stabilizacijo sistema in da bo brez korenitih sprememb breme padlo neposredno na pleča delavcev in delodajalcev.








