Izraelsko bombardiranje naftnih skladišč v Teheranu je sprožilo obsežne požare, ki so goreli več dni. Gosti oblaki dima so mesto prekrili z nevarnimi snovmi, kot sta saje in žveplov dioksid. Nekaj ur po napadih je nevihta nad prestolnico spustila strupen dež. Prebivalci poročajo o črnih ulicah in hudih zdravstvenih težavah.
Ljudje so hitro začutili glavobole, draženje oči in kožo ter oteženo dihanje, poroča Guardian. Strokovnjaki opozarjajo, da ti simptomi predstavljajo le začetek. Dolgoročno prebivalci tvegajo srčno-žilne bolezni, kognitivne motnje, poškodbe DNK in razvoj raka. Napadi so zadeli več ključnih lokacij, med njimi skladišči Shahran in Aqdasieh ter teheransko rafinerijo. Iran te udarce označuje za ekocid in opozarja na nepremišljeno uničevanje okolja.
Kaj je črni dež
Eksplozije so v zrak pognale ogromno delcev, ki so prekrili avtomobile, ceste in strehe po vsem mestu. Prebivalka Teherana je povedala, da je voda v zunanjem bazenu popolnoma počrnela, ulice pa so postale spolzke in temne. Dežne kaplje so namreč delovale kot magneti in spužve, ki so iz zraka nase vezale vse onesnaževalce.
Znanstvenik Akshay Deoras z Univerze v Readingu pojasnjuje, da naftni požari sproščajo žveplove in dušikove spojine. Te spojine se v dežju raztopijo in ustvarijo kisline, kar pojasnjuje pojav črnega dežja.
Iranski zdravniki prebivalcem svetujejo, naj ostanejo v zaprtih prostorih, takoj slečejo onesnažena oblačila in zunaj nosijo zaščitne maske. Bombardiranje civilne infrastrukture v tako gosto poseljenem mestu je močno pretreslo javnost. Celo nekateri nasprotniki iranskega režima, ki so na začetku podpirali vojaško posredovanje, zdaj menijo, da so napadi prestopili mejo sprejemljivega.
Satelitski posnetki Evropske vesoljske agencije so še deset dni po napadu kazali tleča žarišča in plamene na nekaterih lokacijah.
Opozorila mednarodnih organizacij in strokovnjakov
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus opozarja, da napad močno povečuje tveganje za kontaminacijo hrane, vode in zraka. To predstavlja izjemno nevarnost predvsem za otroke, starejše in ljudi s predhodnimi zdravstvenimi težavami. Program Združenih narodov za okolje poudarja, da prebivalci neposredno vdihujejo gost dim od izgorevanja nafte. Organizacija svari, da onesnaženje zlahka prodre v tla in podtalnico, od koder ga bodo vsrkali kmetijski pridelki.
Profesor anorganske kemije Andrea Sella z londonske univerze dodaja, da bo dolgoročno zdravstveno tveganje odvisno od časa in stopnje izpostavljenosti posameznikov. Poudarja, da dim iz takšnih požarov povzroča izjemno škodo. Strokovnjaki zato v prihodnosti pričakujejo velik porast bolezni dihal in drugih resnih obolenj med lokalnim prebivalstvom.
