Rusija na ukrajinskem bojišču ne napreduje, na kar odgovarja z množičnimi napadi na Kijev. V evropskih prestolnicah hkrati narašča strah, da bo ruski predsednik Vladimir Putin poskušal spremeniti potek dogodkov s širjenjem vojne v Evropo. V zadnjih tednih je Moskva izdala vrsto vse bolj agresivnih izjav proti baltskim državam. Latviji je zagrozila z bombardiranjem njenih centrov za odločanje, saj jo obtožuje, da nudi zatočišče ukrajinskim operaterjem dronov. Latvijske oblasti te obtožbe odločno zanikajo. V Litvi so se prejšnji teden oglasile zračne sirene, vlada pa se je morala zateči v bunkerje, ko so se njenemu zračnemu prostoru približali sumljivi ruski droni iz Belorusije.
Rusko obrambno ministrstvo je prav tako objavilo naslove podjetij v osmih evropskih državah, ki sodelujejo z Ukrajino pri proizvodnji dronov. Ob tem so opozorili na nepredvidljive posledice in ostro eskalacijo, če Zahod ne ustavi vojaške pomoči Kijevu.
Strah pred preizkušanjem enotnosti Nata
Več evropskih uradnikov za nacionalno varnost opozarja, da bi Rusija lahko poskušala preizkusiti enotnost zveze Nato. To bi lahko storila z napadom na eno od baltskih držav, na švedske in danske otoke v Baltskem morju ali na zavezniške položaje na Arktiki. Švedski obrambni minister Pal Jonson ugotavlja, da se je varnostna situacija v Evropi v zadnjih dveh letih močno poslabšala. Po njegovih besedah ruska stran kaže večjo pripravljenost za prevzemanje operativnih tveganj v hibridnih operacijah. Francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad dodaja, da Rusija cilja na ogrožanje celotne evropske varnostne arhitekture, zato morajo evropske države ostati izjemno previdne in še naprej podpirati Ukrajino.
Obveščevalni in vojaški uradniki v več evropskih državah sicer navajajo, da trenutno ne vidijo znakov, da bi Rusija premikala svoje enote zunaj Ukrajine. Kljub temu poudarjajo, da se bo Putin v prihodnjih mesecih soočil s težko izbiro. Zahodne obveščevalne službe ocenjujejo, da Rusija vsak mesec zabeleži skoraj 35.000 padlih in ranjenih vojakov, kar močno presega število novih nabornikov. Nadaljevanje vojne s takšnim tempom bo kmalu postalo nevzdržno brez prisilne mobilizacije. Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Kaja Kallas opozarja: "Če sprožite mobilizacijo samo za to vojno, pošiljate signal, da v njej pravzaprav ne zmagujete." Dodaja, da bi to rusko vodstvo pripeljalo do točke, ko bi moralo konflikt eskalirati, da bi takšen ukrep upravičilo.
Smrtonosna cona in nevarnost širitve konflikta
Trenutni zastoj na bojišču je predvsem posledica napredka pri uporabi brezpilotnih letalnikov. Frontna črta se je spremenila v ogromno smrtonosno cono, široko približno deset kilometrov, kjer vojski hitro zaznata vsak premik nasprotnika. Ukrajina si z daljinskimi droni in komunikacijo prek sistema Starlink zagotavlja prednost, saj lahko Kijev napada rusko logistiko več kot 150 kilometrov globoko v zaledju. Nekdanji ukrajinski obrambni in obveščevalni uradnik Oleksandr Daniljuk ocenjuje, da si Rusija ne more privoščiti nadaljevanja vojne v trenutni smeri, saj se sooča z izčrpavanjem virov. Prepričan je, da mora Putin eskalirati konflikt, bodisi z večjo intenzivnostjo nasilja in jedrskim izsiljevanjem bodisi s širjenjem vojne na druga območja.
Rusija v svojem uradnem diskurzu Evropsko unijo vse pogosteje prikazuje kot nepomirljivega sovražnika, ki ga mora kaznovati. Evropski komisar za demokracijo in vladavino prava Michael McGrath poudarja, da Moskva v Evropski uniji vidi grožnjo svojemu sistemu vladanja, ki temelji na represiji in strahu, ter da je njen končni cilj uničenje te povezave. Visoki nemški poslanec Norbert Röttgen pa opozarja, da bi bila ideja o izhodu iz zastoja s širitvijo vojne na baltske članice Nata za Putina velik dodaten rizik. Kljub temu dodaja, da morajo evropski voditelji resno računati na možnost, da se bo ruski predsednik obnašal povsem iracionalno in vojno razširil.
