Ocenjena vrednost posla med Luokilom in ameriško družbo Carlyle znaša 22 milijard dolarjev, do prodaje pa prihaja, ko se ruski gigant sooča z ameriškimi sankcijami in bi lahko povzročila močan udarec Kremlju, poroča ameriški tednik Newsweek.
Lukoil je po prihodkih največja ruska zasebna družba, zaradi svojega mednarodnega poslovanja pa je uživala ugled energetskega velikana. Za razliko od državnega podjetja Rosneft, je Lukoil veliko vlagal v tujini. Razvijal je rafinerije v Evropi, imel je raziskovalne in proizvodne oddelke na Bližnjem vzhodu in verigo bencinskih servisov na več celinah. Samo v ZDA ima v lasti okoli 200 bencinskih servisov, takšna strategija pa je Moskvi več desetletij zagotavljala vpliv v svetu, hkrati pa je bil Lukoil na nek način s tem zavarovan pred notranjimi gospodarskimi šoki.
Po začetku ruske invazije na Ukrajino pa se je vse skupaj začelo spreminjati. ZDA in zahodni partnerji so uvedli več paketov sankcij, ključni moment pa je bil novembra lani, ko je administracija Donalda Trumpa uvedla usmerjene sankcije proti Rosneftu in Lukoilu.
Kako so Trumpove sankcije zadele tarčo?
ZDA so novembra lani sprejele sankcije proti omenjenima ruskima energetskima družbama in proti desetinam tankerjev, ki naj bi spadali v tako imenovano "floto v senci". Obtoževali so jih, da Rusiji pomagajo pri izogibanju obstoječim omejitev glede izvoza nafte. S temi ukrepi, prvimi večjimi uperjenimi proti Rusiji, ki jih je Washington sprejel v času drugega Trumpovega predsedniškega mandata, so blokirali vso lastnino in interese Lukoila na ozemlju ZDA. To pomeni, da so lastnino zamrznili in je ni bilo mogoče uporabiti. V sankcije pa ni bil vključen le Lukoil, ampak tudi vse njegove številne podružnice.
Ameriški finančni minister Soctt Bessent je novembra dejal, da je Lukoil del "vojaškega stroja Kremlja". "Zdaj je čas, da se ustavi ubijanje in se vzpostavi začasna prekinitev ognja," je dodal.
Na vprašanje o sankcijah je Trump, ki se je soočal s kritikami zaradi spreminjajočega stališča glede Rusije in Vladimirja Putina, dejal: "Enostavno sem začutil, da je prišel pravi čas. Dolgo smo čakali. Mislil sem, da bomo to storili že precej pred Bližnjim vzhodom."
Finančno ministrstvo je v sporočilu pojasnilo, da se "s temi ukrepi povečuje pritisk na ruski energetski sektor in zmanjšuje sposobnost Kremlja, da financira svoj vojaški aparat". Putinov zaveznik Dimitrij Medvedjev se je takoj ostro odzval z zapisom na omrežju X: "Sprejete odločitve predstavljajo napoved vojna Rusiji. Trump je zdaj popolnoma solidaren z noro Evropo."
Kaj to pomeni za Rusijo?
Prodaja Lukoilove lastnine v tujini predstavlja pomemben udarec za ruske davčne prihodke in to v trenutku, ko si Kremelj lahko to najmanj privošči. Za razliko od državnih energetskih velikanov je Lukoilovo poslovanje v tujini ustvarjalo stabilne dobičke, ki so se v Rusijo vračali prek dividend in korporativnih davkov.
Prisilna prodaja te lastnine drastično zmanjšuje prihodke, s katerimi lahko Moskva razpolaga zunaj svojih meja. Prejšnji teden je Reuters poročal, da naj bi se ta mesec ruski proračunski prihodki od davkov na nafto in plin v primerjavi z lanskim januarjem zmanjšali za 46 odstotkov. Po ocenah naj bi znašali 5,41 milijarde dolarjev, kar je najnižja vrednost od avgusta 2020, ko je bila pandemija covida-19 na vrhuncu.
Ruski zvezni proračun je še naprej močno odvisen od prihodkov, ki jih ustvarja prodaja nafte in plina. V zadnjih letih so ti prihodki predstavljali tretjino skupnih prihodkov, ta odvisnost pa se je še bolj pokazala z naglo rastjo stroškov vojne. V času vojne Rusija padec kompenzira z visokimi izdatki za obrambo, davki in velikim zadolževanjem. Ko pa bo vojne konec, se bo država soočala z velikimi stroški obnove in pritiskom, da izboljša življenjski standard.
Sankcije tako ne povečujejo le pritiska v času vojne, temveč pošiljajo slab signal o dolgoročni vzdržnosti ruske korporativne moči v tujini in zmanjšujejo fiskalne zmogljivosti Moskve v povojnem obdobju.
