
Najnovejša primerjava potrošniških košaric med Hrvaško in Švedsko razkriva presenetljive podatke o življenjskih stroških. Hrvaški potrošniki za prehrambne in gospodinjske izdelke plačujejo bistveno več kot kupci na bogatem severu Evrope, čeprav so njihovi dohodki znatno nižji. Analiza cen 30 popolnoma enakih izdelkov je pokazala, da je cenovna razlika kar 35,80 odstotka v škodo hrvaških kupcev.
Tudi ko analitiki v izračun vključijo dodatnih deset osnovnih živil, kot so kruh, mleko, sladkor, moka in jajca, ostaja razlika velika. Hrvaška košarica je v tem primeru še vedno za dobrih 27 odstotkov dražja od švedske. Pri tem gre za primerjavo cen v hrvaškem Konzumu in švedski verigi ICA Maxi, poroča hrvaški portal Index.
Davki ne pojasnijo celotne razlike
Mnogi trgovci visoke cene na Hrvaškem pogosto upravičujejo z davčnimi obremenitvami. Čeprav imata obe državi enako splošno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) v višini 25 odstotkov, Švedska vsa živila obdavčuje z znižano stopnjo 12 odstotkov. Na Hrvaškem znižana stopnja pet odstotkov velja le za določene izdelke, kot so kruh, mleko in sveže meso, medtem ko za večino ostalih izdelkov velja splošna stopnja.
Vendar sama razlika v davkih ne more pojasniti skoraj 30-odstotnega cenovnega prepada. Izračuni kažejo, da na konkretnih 40 izdelkih hrvaški kupec plača skupaj 31,48 evra DDV-ja, njegov švedski kolega pa polovico manj, okoli 15,74 evra. Preostali del razlike se skriva v nabavnih cenah, strukturi trga in trgovskih maržah. Švedska vlada sicer načrtuje dodatno znižanje DDV-ja na hrano na vsega šest odstotkov, kar bo razliko v prihodnosti verjetno še povečalo.
Paradoks domačih izdelkov
Posebej zanimive so primerjave cen mednarodnih blagovnih znamk in celo hrvaških proizvodov. Niveina krema za nego kože je na Hrvaškem kar tri evre dražja kot na Švedskem, Heinzov kečap pa stane več kot dvakrat toliko. Še težje je razumeti, zakaj so hrvaški izdelki v domovini dražji kot v 2000 kilometrov oddaljeni Skandinaviji.
Podatki kažejo, da je Podravkina juha na Švedskem 15 odstotkov cenejša, Kraševe čokoladne napolitanke (500 gramov) pa so na severu cenejše celo za 45 odstotkov. To nakazuje, da trgovci na manjših trgih, kot je hrvaški (9 milijard evrov prometa letno), težje dosegajo enake rabate kot na velikih trgih, kot je švedski (30 milijard evrov), hkrati pa mednarodne korporacije pogosto določajo višje cene za določene regije.
Velik razkorak v kupni moči
Realna slika postane še bolj zaskrbljujoča, ko v enačbo vključimo prihodke prebivalstva. Povprečna bruto plača na Švedskem znaša 4180 evrov, medtem ko na Hrvaškem dosega 2087 evrov. Še večja razlika se kaže pri medialni plači, ki na Švedskem znaša 3600 evrov, na Hrvaškem pa le 1749 evrov bruto.
Ob upoštevanju, da Švedi zaslužijo dvakrat več, v trgovinah pa za enako košarico izdelkov plačajo tretjino manj, je razlika v realni kupni moči prebivalstva izjemno velika. K temu prispeva tudi nižja inflacija na Švedskem, ki na letni ravni znaša le 0,5 odstotka, medtem ko se Hrvaška sooča s 3,4-odstotno inflacijo.













