Velika Britanija se sooča z resnimi obtožbami o luknji v varnostnem sistemu na najvišji državni ravni. Po navedbah obveščevalnih virov so kitajski hekerji več let uspešno vdirali v mobilne telefone visokih uradnikov na Downing Streetu in s tem pridobili dostop do občutljivih informacij. Operacija naj bi kompromitirala visoke člane vlade in Pekingu omogočila vpogled v zasebno komunikacijo britanskega političnega vrha.
Tarče napadov so bili predvsem tesni sodelavci nekdanjih premierjev Borisa Johnsona, Liz Truss in Rishija Sunaka v obdobju med letoma 2021 in 2024. Čeprav zaenkrat ni neposrednih dokazov, da so vrdli tudi v osebne telefone samih predsednikov vlad, viri blizu preiskave trdijo, da je napad zadel "samo srce" britanske izvršne oblasti. Ameriški obveščevalni viri ob tem opozarjajo, da kitajska vohunska operacija ni stvar preteklosti, temveč naj bi še vedno potekala, to pa nikakor ni vzpodbudno za trenutnega premierja Keira Starmerja in za člane njegove ožje ekipe.
Dostop do geolokacije in snemanje pogovorov
Obseg dostopa, ki so ga imeli napadalci, je zaskrbljujoč. Hekerji so imeli po dostopnih podatkih vpogled v metapodatke, geolokacijo in SMS sporočila. Nekdanja ameriška uradnica Anne Neuberger je opozorila celo na možnost, da so napadalci lahko po lastni volji snemali telefonske pogovore. O teh podrobnostih obsežne vohunske afere poroča britanski The Telegraph.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da gre za del širše globalne kampanje, znane pod imenom "Salt Typhoon". Ta operacija se je osredotočala na telekomunikacijska podjetja in zaledne sisteme omrežij z namenom prestrezanja komunikacije med posamezniki. Dakota Cary iz Atlantskega sveta poudarja, da je Kitajska izjemno zainteresirana za politične obveščevalne podatke o britanskih poslancih in njihovem procesu odločanja. V ZDA so bili v okviru iste operacije pred predsedniškimi volitvami napadeni tudi telefoni Donalda Trumpa, J.D. Vancea in Kamale Harris.
Politične posledice in odziv Pekinga
Razkritja prihajajo v politično zelo občutljivem času, saj se britanski premier pripravlja na obisk Kitajske. Dodatno napetost povzroča nedavna odločitev britanske vlade, da odobri načrte za gradnjo novega kitajskega "megaveleposlaništva" v Londonu. Kritiki in varnostni strokovnjaki opozarjajo, da se bo objekt nahajal v neposredni bližini nekaterih najobčutljivejših komunikacijskih kablov.
Opozicija laburistom očita, da zaradi želje po sklenitvi trgovinskih sporazumov z drugim največjim svetovnim gospodarstvom zanemarjajo nacionalno varnost in imajo preveč popustljiv odnos do kitajskih aktivnosti. Britanska obveščevalna služba MI5 je sicer novembra lani izdala uradno opozorilo parlamentu glede grožnje vohunjenja.
Kitajsko zunanje ministrstvo je obtožbe pričakovano in odločno zavrnilo. V svojem odzivu so zapisali, da je Kitajska trdna zagovornica kibernetske varnosti ter ena glavnih žrtev tovrstnih napadov. Uradni Peking nasprotuje "politizaciji vprašanj kibernetske varnosti" in obtoževanju drugih držav brez trdnih dokazov. Kljub zanikanju pa ameriški uradniki operacijo opisujejo kot eno najuspešnejših in najobsežnejših vohunskih kampanj v zgodovini.
