Jon Knez
V Egiptu so se v ponedeljek začeli pogovori oziroma pogajanja o uresničitvi mirovnega načrta za Gazo, ki ga je prejšnji teden predstavil predsednik ZDA Donald Trump. Predstavniki palestinskega gibanja Hamas na posrednih pogovorih z izraelsko delegacijo razpravljajo o vsebini načrta, pri čemer je v ospredju izpustitev izraelskih talcev.
Hamasova delegacija, ki jo vodi Halil al Haja - Izrael ga je pred kratkim želel ubiti v Dohi - se je v torek sestala s posredniki iz Katarja in Egipta, v mondenem letovišču Šarm el Šejk pa so se nato začeli pogovori delegacij Hamasa in Izraela. V ospredju pogovorov je vzpostavitev mehanizma za izpustitev izraelskih talcev in palestinskih zapornikov v skladu z načrtom ZDA. Izraelsko delegacijo vodi minister za strateške zadeve Ron Dermer, v Egipt pa je prispel tudi Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff. Kako dolgo bodo trajala pogajanja, ni znano.
Trumpov načrt sicer poleg izpustitve talcev predvideva tudi konec operacij izraelskih sil v Gazi, njihov umik iz enklave, okrepljen dotok pomoči, razorožitev Hamasa in prehod na začasno mednarodno upravo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je načrt že podprl. Hamas pa je v odzivu sporočil, da je pripravljen izpustiti vse talce in predati upravo nad Gazo tehnokratskim oblastem, glede drugih točk načrta pa da si želijo dodatnih pogajanj.
Tanja Fajon: Takoj mora biti sklenjeno premirje
V Egipt smo poklicali zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ki se te dni mudi v arabskih državah, da nam iz prve roke pove, kako napredujejo pogajanja. Tik pred našim pogovorom se je srečala z egiptovskim kolegom Badrom Abdelatijem. "Govorila sva o razmerah v Gazi, ki je dobesedno uničena, v njej vlada lakota, ubitih je bilo okoli 65 tisoč ljudi, večinoma civilistov in otrok. Pogoji za življenje so nemogoči. Strinjala sva se, da je končanje vojne nujno. Pozdravila sva Trumpov načrt in se zavzela za dober razplet pogajanj. Predvsem je nujno takojšnje premirje, izraelska vojska mora ustaviti napade, da bo sploh možna izmenjava talcev, ujetnikov in političnih zapornikov," je dejala.
Dodala je, da bo treba po sklenitvi premirja dostaviti nujno humanitarno pomoč in uresničiti rešitev dveh držav ter z mednarodno navzočnostjo pomagati palestinski oblasti. "Vse to tudi zajema ameriški načrt. Egiptovskemu ministru sem rekla, da bi bilo nujno imeti mandat Varnostnega sveta Združenih narodov. Torej, da bi Trumpov načrt imel podporo v OZN. V Kuvajtu sem delila izkušnje iz Bosne in Hercegovine in Kuvajta, kjer se je vzpostavila mednarodna arhitektura, ki je zagotavljala mir in varnost. To so elementi, ki bi lahko služili v razmislek, kako zagotoviti mir in varnost. Vsa pozornost je na Egiptu," je še dejala.
Iskrenost Izraela vprašljiva
Je torej za pričakovati dejanski dogovor med Hamasom in Izraelom? Ministrica pravi, da so vsi optimistični, saj da nikoli niso bili bližje premirju, zato je upanje močno. "Tako ves arabski svet kot države EU z optimizmom in pričakovanjem zremo v premirje. Je pa težko in razočarljivo spremljati nadaljevanje izraelskih napadov na Gazo. Vprašanje je, koliko je tu iskrenosti. Prizadevanja tretjih deležnikov vseeno potekajo. Eni so bolj, drugi manj optimistični." Opozorila je še, da se po natanko dveh letih vojne vse bolj uokvirja versko-politični spopad in da je bojazen resna. "Evropa si ne more in ne sme privoščiti vloge, da bi bili zgolj pasivni opazovalci. Moramo biti odločni pri iskanju odgovornosti ter spoštovanju mednarodnega prava in pravnih mehanizmov, ki so nam na voljo. Vztrajali bomo pri takojšnjem premirju. To ni le naša pravna, legalna in moralna odgovornost, temveč gre za preizkus humanosti in dostojanstva. Premirju mora takoj slediti uresničitev načrta za trajni konec vojne in rešitve dveh držav, ki je edino jamstvo za varno in mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev. Prihodnost mora biti zgrajena na temeljih miru in sočutja," je za Večer iz Egipta še povedala Tanja Fajon.
V torek sta minili natanko dve leti od terorističnega napada Hamasa na južni Izrael, v katerem je bilo ubitih več kot tisoč ljudi, zajetih pa je bilo okoli 250 talcev. V Gazi jih je živih nekaj več kot 20. Iz gibanja so sporočili, da je bil napad zgodovinski odgovor na ravnanje Izraela, ki od svoje ustanovitve preganja in pobija Palestince ter okupira njihova ozemlja v Gazi, na Zahodnem Bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Večina svetovnih voditeljev je ob obletnici pozvala k premirju in izpustitvi talcev. Slovenski premier Robert Golob se je zavzel za mir in pogajanja o rešitvi dveh držav, ki da lahko edina prinese dolgoročno stabilnost in varnost na Bližnjem vzhodu.
