Uroš Esih
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes v Berlinu gostila neformalno srečanje na temo Zahodnega Balkana. V kontekstu napredka, ki ga je dosegla Severna Makedonija s sklenitvijo Prespanskega sporazuma z Grčijo, se je razprava po diplomatskih napovedih osredotočila predvsem na izmenjavo stališč in predlogov glede možnosti napredka pri normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino.
Bivša Jugoslavija plus Albanija
Na sestanek so bili vabljeni predsedniki vlad držav Zahodnega Balkana, kar pomeni vsi predsedniki vlad držav, nastalih na območju bivše Jugoslavije plus Albanija. Poleg njih pa še predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini. Slednja že sicer leta vodi dialog med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov v okviru približevanja EU, ki pa je že mesece na mrvi točki. Pred šestimi leti sta namreč v Bruslju takratna predsednika srbske in kosovske vlade, Ivica Dačić in Hashim Thaci, parafirala sporazum o odnosih Srbije in Kosova. Dogovor je vseboval zavezo, da se državi ne bosta ovirali pri pogajanjih in članstvu v EU. A ker dogovori, tudi tisti pravno zavezujoči, v regiji nimajo teže, kot si to predstavljajo v Bruslju, se je dialog med Beogradom in Prištino popolnoma ustavil lani novembra, ko je Kosovo uvedlo 100-odstotne carine na srbsko blago.
Dogovor med Prištino in Kosovom mogoč le daleč od oči javnosti
Dr. Dušan Spasojević, politolog na Fakulteti za politične vede v Beogradu: "Srečanje voditeljev v Berlinu je še eno v nizu sestankov, od katerih javnost v Srbiji mnogo pričakuje, četudi ni povsem jasno, kaj naj pričakujemo. Vlada Aleksandra Vučića ima mednarodno podporo zaradi pričakovanj mednarodne skupnosti, da je sposobna doseči in izpeljati sporazum s Kosovom, kar pomeni, da Vučiću ustreza čim daljše trajanje pogajanj. Za zdaj ostajajo vse podrobnosti pogajanj zaupne. Zato ni jasno, ali je na agendi izmenjava teritorija ali neka višja stopnja avtonomije za Srbe na Kosovu. Istočasno obe strani zaostrujeta nacionalistično retoriko. Kar pomeni, da bo dogovor mogoče doseči le daleč od oči javnosti. O uveljavitvi sporazuma bo tekel razmislek pozneje." (ka)
Nedotakljivost meja na Zahodnem Balkanu
Ključna želja Nemčije je, da ne pride do izmenjave ozemlja, spreminjanja mej in drugih negotovosti. Tudi odličen poznavalec razmer v regiji Borut Šuklje se strinja z oceno, da je za Nemčijo teritorialna integriteta balkanskih držav nedotakljiva. Kajti lani se je znova pojavil predlog o delitvi Kosova, kompenzaciji ozemelj med Srbijo in Kosovom ter o novih etničnih mejah. Takšen, za varnost Zahodnega Balkana zelo nevaren predlog, je imel celo podporo ameriške administracije Donalda Trumpa. Šuklje še meni, da je imel berlinski sestanek namen, da prizemlji tovrstne in podobne razmisleke o mogočih drugačnih rešitvah in spremembah meja med državami zahodnega Balkana. Eden od takih nevarnih načrtov je zamisel morebitne združitve Albanije in Kosova, v primeru, da bi proces popolne normalizacije odnosov Beograda in Prištine trajal predolgo. Slednja rešitev bi bila "vabljiva" tudi za makedonske državljane albanske narodnosti, ki bi želeli živeti v skupni državi.
Dobro, da ni Dodika
"Morda je še najbolj pomembno sporočilo, da na berlinsko srečanje ni povabljen Milorad Dodik, predsedujoči predsedstvu BiH, ki v zadnjem obdobju razvija tezo, da morajo vsi Srbi živeti v eni državi. To je poziv in prižiganje vojne, ker je bila ta teza podlaga za nedavne vojne v regiji. To je dober znak, da je Dodik izoliran, čeprav ga je pred kratkim sprejel celo papež Frančišek," še izpostavi Bećirović. Direktor IFIMES-a, kot zelo pomemben dejavnik na poti k stabilizaciji zahodnega Balkana, izpostavi še pričakovanje, da Severna Makedonija začne pristopna pogajanja z EU junija letos, po možnosti pa istočasno še Albanija. A tukaj težavo predstavlja kar sogostitelj Berlinskega sestanka, francoski predsednik Macron, ki ni naklonjen (hitri) širitvi EU. Poleg tega EU ni več edina vplivna sila, ki ima v regiji močne interese in vpliv. Srbski predsednik Vučić se je prejšnji teden sestal s kitajskim in ruskim predsednikom, Xi Jinpingom in Vladimirjem Putinom, zaveznikoma Srbije, ki prav tako ne priznavata Kosova. Svoje interese v regiji pa odločno zastopata še Turčija in ZDA.
Arbitraža v senci pomembnejših regionalnih težav
Predsednik vlade Marjan Šarec je v Berlinu izpostavil zavzemanje Slovenije za promocijo dobrososedskih odnosov, reševanje odprtih vprašanj v regiji, spravo in krepitev regionalnega sodelovanja. Izpostavil bo tudi pomen nadaljnjih korakov držav regije v smeri evroatlantskih integracij. Promocija slovenskih stališč v arbitražni zgodbi, ki so jih okrepila razkritja hrvaškega prisluškovanja dvojcu Drenik-Sekolec, naj glede na probleme, s katerimi se sooča Zahodni Balkan, ne bi bila v ospredju slovenskih lobiranj ob robu konference.
