Bojan Brezigar
Predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni je znana po tem, da ne mara novinarjev. Ne pristaja na zahteve po intervjujih in ne prireja novinarskih konferenc. Prav tako ne sodeluje pri televizijskih omizjih, razen pri tistih, ki jih vodijo novinarji, ki povzdigujejo njene odločitve. Ne more pa se izogniti tradicionalni novoletni novinarski konferenci, ki jih že desetletja ob začetku leta prirejajo predsedniki italijanske vlade in jo državna televizija neposredno prenaša.
Letos je ta konferenca potekala v petek, 9. januarja. Trajala je tri ure in vprašanja je postavljalo 40 novinarjev. Ta tiskovna konferenca pa že od nekdaj deluje z napako: novinar postavi vprašanje, predsednica odgovori, ni pa možnosti replike, torej drugega vprašanja, ki ga novinar postavi in je odgovor pojasnilo tistega, kar je bilo v prvem odgovoru netočno ali zamolčano.
Kljub temu je bila konferenca priložnost za pojasnilo stališč premierke o nekaterih pomembnih vprašanjih, predvsem zunanjepolitičnih tematik. O stališču Donalda Trumpa glede Grenlandije je dejala, da ne verjame v možnost vojaškega posega ZDA in dejala, da "s tem ne bi soglašala". Ocenjuje pa, da je sporočilo ZDA jasno: da ne bodo dopustili vmešavanj drugih akterjev in pri tem nekako povzela Trumpovo stališče o kitajskih in ruskih skominah, seveda ne da bi ti dve državi izrecno omenila. Dodala je, da mora Nato o tem resno razpravljati. Ne zdi se ji realistično, da bi ZDA vojaško posegle, Italija pripravlja svojo strategijo o Arktiki, razume pa zaskrbljenost ZDA.
Glede Ukrajine je Melonijeva potrdila stališče, da Italija tja ne bo poslala svojih vojakov, če bo morda sklenjeno premirje in bo prišlo do dogovora o napotitvi mirovnih sil, čeprav takega dogovora danes ni. Na vprašanje glede odnosa s podpredsednikom vlade, voditeljem Lige Matteom Salvinijem, ki že dolgo podpira Putina, se je odgovora izognila z besedami, da ne komentira stališč drugih strank vladne koalicije, ocenila pa je, da je 5. člen pogodbe zveze Nato, ki naj bi ga uporabili v obrambo Ukrajine, največje možno jamstvo za to državo. Dodala pa je, da ne namerava delati uslug Putinu, ampak da se mora Evropa pogovarjati z Rusijo.
Pač pa je Italija pripravljena za morebitno sodelovanje v napotitvi mirovnih sil v Gazo, ko bi prišlo do takega dogovora, dodaja pa, da bi do tega prišlo samo v primeru, če bi bila perspektiva vzpostavitev dveh držav. Poudarila je, da so italijanski mirovniki v regiji že prisotni, omenila je varnostne sile v Jordaniji.
Na izrecno vprašanje o Venezueli pa je Melonijeva odgovorila, da Italija spoštuje mednarodno pravo in se zaustavila samo pri prizadevanjih Italije za izpustitev italijanskih državljanov v venezuelskih zaporih.
Seveda pa je bila glavnina tiskovne konference namenjena notranjepolitičnim temam. Tu je Melonijeva ponavljala svoje teze o gospodarstvu in med drugim okrivila Nemčijo, da je za Italijo v letošnjem letu predvidena samo 1-odstotna rast, češ, italijansko gospodarstvo je tesno povezano z nemškim. Omenila je tudi namero, da bi v parlamentu pred koncem njenega mandata spremenili volilno zakonodajo, pri čemer naj bi se dogovarjali tudi z opozicijo, "če pa dogovora ne bo, bo o tem odločal parlament", kjer ima sedanja vladna koalicija večino.
