Ne smete se je niti dotakniti! Ena najbolj strupenih rib na svetu je priplavala tudi v bližino Splita

A.B.
25.03.2026 14:31

Največ strupa riba skriva v jetrih in reproduktivnih organih, strupene snovi pa ima tudi na koži.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Jadranu opazimo nevarne vrste rib vse pogosteje. Fotografija je simbolična. 
Profimedia

Strokovnjak za oceanografijo Jakov Dulčić te dni znova opozarja na resno težavo, ki se hitro širi po Jadranskem morju. V južnem Jadranu in nedavno tudi v splitskem akvatoriju so namreč ribiči ujeli srebrnoprogasto napihovalko. Ta izjemno strupena riba predstavlja veliko nevarnost za ljudi, zato pristojne službe javnost pozivajo k previdnosti.

Dulčić pojasnjuje, da prisotnost te ribe ni več le občasna. Vrste, ki so v preteklosti v naše morje zašle le redko, sedaj tam živijo stalno. To kaže, da so se v Jadranu povsem udomačile in razvile stabilne populacije. Med njimi največjo skrb zbuja prav srebrnoprogasta napihovalka, na spletu poroča hrvaški časnik Slobodna Dalmacija.

Evropska unija strogo prepoveduje uživanje rib iz družine Tetraodontidae. Vsebujejo namreč tetrodotoksin, izjemno močan strup, ki deluje večkrat močneje kot cianid. Strokovnjaki ribičem svetujejo, da pri ravnanju z ulovom in transportu ohranijo maksimalno previdnost. Ribe se sploh ne smete dotikati z golimi rokami, temveč za prijem vedno uporabite varno zaščito, na primer debelo krpo.

Strup lahko povzroči paralizo mišic

Strup tetrodotoksin ob zaužitju povzroča hude zdravstvene težave, ljudje lahko zaradi njega tudi umrejo. Največ strupa riba skriva v jetrih in reproduktivnih organih, strupene snovi pa nosi tudi na koži. Že odmerek enega do dveh miligramov povzroči paralizo mišic, prenehanje dihanja in hitro odpoved srca.

Poleg napihovalke velike preglavice povzroča tudi plamenka, invazivna vrsta, ki jo v Jadranu opazimo vse pogosteje. Plamenko sicer lahko jemo in velja za cenjeno kulinarično specialiteto, vendar njene ostre bodice povzročajo izjemno boleče poškodbe.

Dulčić opozarja, da vse večja prisotnost teh vrst jasno kaže na porušeno ravnovesje v morskem ekosistemu. Njihovo število nenehno raste, medtem ko naravni mehanizmi nadzora skorajda ne obstajajo več. Zato strokovnjak poudarja, da moramo nujno zaščititi naravne plenilce. Njihovo preživetje namreč ključno pripomore k ohranjanju naravnega ravnovesja v našem morju.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta