V potezi, ki bi lahko temeljito preoblikovala prihodnost tehnološke infrastrukture, je podjetje SpaceX uradno prevzelo start-up podjetje za umetno inteligenco xAI. S to združitvijo, ki jo je v ponedeljek naznanil Elon Musk, je nastalo najvrednejše zasebno podjetje na svetu. V ozadju tega mega posla pa ni le finančna konsolidacija Muskovega imperija, temveč ambiciozen in tehnično zahteven načrt: preselitev podatkovnih centrov, ki poganjajo umetno inteligenco, v vesolje.
Musk, ki vodi obe podjetji, je v internem dopisu pojasnil, da je združitev ključna za premagovanje fizičnih omejitev na Zemlji. Opozarja namreč, da trenutni napredek na področju umetne inteligence zavirajo omejitve zemeljskih podatkovnih centrov, predvsem njihova izjemna potreba po energiji in hlajenju. "Globalnega povpraševanja po električni energiji za AI preprosto ni mogoče zadovoljiti s kopenskimi rešitvami, ne da bi pri tem povzročili stisko za lokalne skupnosti in okolje," je zapisal Musk.
O tem strateškem premiku in podrobnostih posla, ki združeno podjetje vrednoti na vrtoglavih 1,25 bilijona dolarjev, poroča tehnološki portal TechCrunch.
Energetska lakota umetne inteligence
Logika za tem drznim manevrom temelji na preprosti, a kruti matematiki porabe energije. Podjetje xAI se je v preteklosti že soočalo z očitki, da njihovi podatkovni centri, denimo tisti v Memphisu, prekomerno obremenjujejo lokalno infrastrukturo. Z umestitvijo strežnikov v orbito bi se ti napajali neposredno s sončno energijo, hlajenje pa bi zagotavljalo hladno vesoljsko okolje, kar bi teoretično rešilo dve največji težavi sodobnih superračunalnikov.
Vendar pa združitev rešuje tudi bolj prizemljene finančne izzive. Medtem ko SpaceX ustvarja stabilne prihodke – kar 80 odstotkov jih pride iz njihove konstelacije satelitov Starlink – podjetje xAI mesečno "pokuri" okoli milijardo dolarjev za razvoj in delovanje. Združitev obeh entitet tako ustvarja finančno simbiozo: SpaceX zagotavlja denarni tok in izstrelitvene zmogljivosti, xAI pa tehnologijo prihodnosti, ki potrebuje ogromno infrastrukture. Musk v svojem dopisu sicer ni razkril, koliko satelitov bo potrebnih za vzpostavitev te orbitalne računalniške mreže, je pa jasno, da bo to zagotovilo dolgoročno zaposlitev za floto raket SpaceX.
Sodobni industrijski konglomerat
Analitiki opozarjajo, da Musk s tem korakom ustvarja strukturo, ki spominja na mogočne industrijske konglomerate iz preteklosti, kot je bil General Electric pod vodstvom Jacka Welcha, ali celo na imperije "roparskih baronov" iz poznega 19. stoletja, kot sta bila Rockefeller in Morgan. Razlika je v tem, da so se takratni tajkuni ukvarjali z železnicami in nafto, Musk pa gradi imperij na podlagi algoritmov in raket.
David Yoffie, profesor na Harvard Business School, meni, da gre pri Musku manj za klasično korporativno strategijo razpršitve tveganja in bolj za kopičenje tržne moči in vpliva. Če so se včasih konglomerati oblikovali zato, da bi dobički ene panoge krili izgube druge v času krize, se zdi, da Musk združuje podjetja predvsem zaradi svoje vizije in potrebe po neoviranem pretoku kapitala med svojimi projekti. Vendar pa takšna koncentracija moči in bogastva – Muskova neto vrednost se približuje 800 milijardam dolarjev – s seboj prinaša tudi vprašanja o regulaciji, ki pa v trenutni politični klimi postaja vse ohlapnejša.
SpaceX se trenutno osredotoča na dokazovanje, da lahko njihova raketa Starship ponese astronavte na Luno in Mars, medtem ko xAI bije bitko s tekmeci, kot sta Google in OpenAI.
