
Medtem ko milijoni turistov izbirajo poletne destinacije za oddih, tisoče delavcev iz celotne regije pakira kovčke in odhaja na delo v tujino. Poletni meseci v gostinstvu prinašajo veliko pomanjkanje kadra, saj na trgu manjka na desettisoče kuharjev, natakarjev in pomožnega osebja. Trend visokega povpraševanja močno narekuje tudi ceno dela. Število oglasov za delovno mesto kuharja je v zadnjih desetih letih naraslo za kar 700 odstotkov, dnevnice za natakarje pa so letos dosegle 5000 dinarjev, poroča srbski Blic.
Za dobrega delavca v restavraciji, hotelu ali kavarni se morajo delodajalci močno potruditi, glavno vprašanje pa ostaja, kako ga sploh zadržati doma. Odhod na jadransko obalo za mnoge gostinske delavce predstavlja priložnost, da v nekaj mesecih zaslužijo znesek, ki ga doma ne bi mogli v celem letu.
Realnost sezonskega dela in dolge izmene
Kljub mamljivim zaslužkom pa sezonsko delo prinaša številne izzive. Delavce na obali pogosto čakajo naporne izmene, ki trajajo tudi po 12 ur na dan. Prosti dnevi predstavljajo pravo redkost, čas za kopanje in sončenje pa delavci običajno najdejo le bežno na poti do delovnega mesta. Pričakovanja o sproščenem poletju ob morju se hitro umaknejo ostri realnosti gostinskega ritma.
Posebno breme med sezono nosijo kuharji, saj od njihovega dela neposredno zavisi kakovost vsake restavracije ter s tem uspešnost in ugled celotne sezone. Njihov delovni dan se začne precej pred prihodom prvih gostov in se pogosto zaključi dolgo po polnoči. V vročih kuhinjah delajo pod izjemnim pritiskom stotin naročil, kjer preprosto ni prostora za napake. Odgovornost kuharjev je ogromna, gostje pa ob uživanju v okusih in vonjavah le redko pomislijo, koliko truda, dragocenih izkušenj in fizične izčrpanosti zahteva vsaka postrežena jed.
Iskanje rešitev za zadržanje kadra
Strokovnjaki in gostinci aktivno raziskujejo, zakaj vsako leto vse več gostinskega osebja zapušča domače kraje in odhaja na začasno delo na morje. Domače gostinstvo se sooča z resnim izzivom, kako zadržati delavce v trenutku, ko jih išče celoten regijski trg. O teh težavah in vrednosti kuharskih izkušenj razpravljajo številni strokovnjaki, med njimi vodja kuhinje Bojan Avramović in menedžer v industriji dogodkov Boško Bubanja.
Situacijo na terenu potrjujeta tudi Vladimir Marković, profesor gostinstva in menedžer restavracije v Budvi, ter Jelena Tabak, predsednica Združenja gostinskih dejavnosti pri hrvaški gospodarski zbornici in lastnica restavracije v Splitu. Vsi strokovnjaki se strinjajo, da pomanjkanje kadra zahteva sistemske rešitve in izboljšanje pogojev dela v domačem okolju, če želijo gostinci dolgoročno ohraniti kakovost svojih storitev.









