Milorad Dodik je vložil zahtevo za zamenjavo zaporne kazni z denarno: Koliko bo moral plačati?

STA, M.R.
07.08.2025 13:11

Sodišče Bosne in Hercegovine je prejelo zahtevo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika za zamenjavo zaporne kazni z denarno, so na sodišču danes potrdili za sarajevski Dnevni avaz.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Milorad Dodik
Profimedia

Sodišče BiH je Milorada Dodika februarja obsodilo na leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Prizivno sodišče je sodbo v petek potrdilo, s čimer je postala pravnomočna.

Po veljavni zakonodaji imajo tisti, ki so obsojeni na kazen do enega leta zapora, pravico do odkupa zaporne kazni. V tem primeru bi moral Dodik, da se izogne zaporni kazni, plačati 36.500 konvertibilnih mark oziroma 18.670 evrov, navaja Dnevni avaz.

(FOTO) Portorož: Zaradi nepremičnin v lasti Dodikovega kroga oblasti v BiH zahtevajo pojasnila iz Slovenije

Dodik je v minulih dveh večkrat izjavil, da zavrača končno odločitev sodišča BiH, vendar pa zahteva za pretvorbo zaporne kazni v denarno po pisanju medijev v BiH nakazuje, da je sodbo sprejel.

Državna volilna komisija je Dodiku po pravnomočni sodbi v sredo odvzela predsedniški mandat, na njeno odločitev pa se lahko še pritoži.

V odzivu na odločitev volilne komisije je v sredo sicer znova zatrdil, da se ne namerava umakniti s čela entitete. Napovedal je tudi, da bodo o njegovi usodi odločali prebivalci Republike Srbske na referendumu.

Dodik je bil na zaporno kazen in prepoved delovanja v politiki obsojen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta in ustavnega sodišča BiH. Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.

Dolgoletni vodilni politik Srbov v BiH, ki sta ga v minulih dneh podprla srbski predsednik Aleksandar Vučić in madžarski premier Viktor Orban, se za podporo zanaša tudi na Moskvo. O razmerah v BiH bo na zaprtem posvetovanju tako že danes razpravljal Varnostni svet Združenih narodov, razpravo pa je po poročanju ruske tiskovne agencije RIA Novosti zahtevala prav Rusija.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta