Japonski politični sistem, pogovorno znan kot sistem ene stranke in pol, počasi propada. Odkar se je vzhodnoazijska država uklonila zavezniškim silam po koncu druge svetovne vojne in je leta 1955 bila ustanovljena Liberalno-demokratska stranka (LDP), ta skoraj neprekinjeno vodi vlado od tedaj. Tako je bilo do nedelje, ko je vladajoča LDP skupaj s svojim dolgoletnim koalicijskim partnerjem stranko Komeito izgubila večino v zgodnjem domu japonskega parlamenta. To je prvič od leta 1955, da bo voditelj te zgodovinske japonske stranke vladal državi brez večine v vsaj enem od zakonodajnih organov.

Japonski premier Šigeru Išiba si je po poraznem volilnem rezultatu polizal rane in izjavil, da namerava ostati na premierskem stolčku. Njegova koalicija je v nedeljo osvojila le 47 sedežev – za ohranitev nadzora v zgornjem domu bi jih potrebovala 50 – kar bi četrto največje gospodarstvo na svetu pahnilo v globoko politično krizo v že tako nestabilnih razmerah, ki otoško državo pestijo v zadnjem času. Tokio se že vrsto let sooča z gospodarsko stagnacijo, resnimi demografskimi težavami, sedaj pa nad deželo vzhajajočega sonca visijo carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Nad Išibo stoji tudi opozicija, ki od premierja zahteva znižanje davkov. "Še naprej imam številne dolžnosti, ki jih moram izpolniti za državo, vključno z doseganjem rasti plač, ki presega inflacijo, doseganjem bruto domačega proizvoda v višini 5800 milijard evrov in odzivanjem na vse bolj napeto varnostno okolje," je na novinarski konferenci po uradni razglasitvi rezultatov po poročanju agencije Reuters izjavil predsednik vlade.

To je drugi volilni poraz za prevladujočo LDP v manj kot letu dni in za premierja, ki Japonski vlada od oktobra in namerava sedaj vztrajati z manjšino v obeh domovih. Išiba je prvi vodja LDP, ki vodi vlado brez koalicijske večine v nobenem od domov od ustanovitve stranke leta 1955. Številni poznavalci Japonske menijo, da se bo Išiba zaradi ranljivega položaja navzven obrnil v strankarske sobane, kjer bo poiskal način, kako okrepiti svoje vodstvo znotraj LDP. Zadnji trije premierji LDP, ki so izgubili večino v zgornjem domu, so namreč odstopili v dveh mesecih, med njimi tudi japonski premier z najdaljšim stažem v zgodovini Šinzo Abe, ki je leta 2007 odstopil med svojim prvim mandatom kot premier.

Po poti politične blokade

Išiba in LDP nista uspela prepričati zadostnega števila volilnega telesa v novi japonski politični realnosti, v kateri se 124-milijonska država sooča z vrsto izzivov. V notranjepolitičnem kontekstu je najbolj pereča težava naraščajoča cena riža in ostalih življenjskih potrebščin, na področju zunanje politike pa pogajanja o trgovinskem sporazumu z ZDA. Opozicija že razmišlja o nezaupnici, pri čemer je v nedeljo glavni opozicijski vodja, Jošihiko Noda iz Ustavne demokratske stranke, izjavil, da bo razmislil, ali bo v spodnjem domu vložil predlog nezaupnice.

Vse kaže, da bo Japonska šla po poti politične blokade. Četudi manj vplivni zgornji dom japonskega parlamenta nima nekaterih ključnih pristojnosti, kot je imenovanje predsednika vlade, glasovanje o nezaupnici ali blokada proračuna, lahko odloži ali blokira nekatere druge zakone, kar lahko posledično privede do zastoja zakonodajnega procesa.

Japonski trgi so bili v ponedeljek zaradi praznika zaprti, kljub temu pa se je japonski jen rahlo okrepil, terminske pogodbe na japonski delniški indeks Nikkei pa so se nekoliko zvišale. Donosi na japonske obveznice so narasli že pred volitvami, saj so ankete pokazale, da bo vladajoča koalicija verjetno izgubila večino. Vlagatelji so čedalje bolj skeptični, da bodo japonska vlada lahko omejila porabo, tržno dogajanje povzema Bloomberg. V torek, ko so se japonske borze končno odprle, pa je indeks Nikkei rahlo upadel.

Kot poroča časnik New York Times, so rezultati japonskih volitev pokazali čedalje večjo generacijsko razpoko v državi. Čeprav je opozicija zavzela dve tretjini od 124 sedežev, za katera so se pogajali v zgornjem domu parlamenta, največjega uspeha ni dosegla tradicionalna levo-liberalna opozicija, temveč skupina novih strank, ki je s svojimi nacionalističnimi sporočili pritegnila predvsem mlade volivce.

"Japonska na prvem mestu"

Izmed novejših strank, ki so v nedeljo dosegle največji uspeh, je v ospredju predvsem stranka Sanseito, desničarska populistična stranka, ki svojo retoriko in politike jemlje iz Trumpovega gibanja MAGA. Stranka je pridobila podporo z opozorili o "tihi invaziji" priseljencev in obljubami o znižanju davkov in povečanju socialnih izdatkov. Politični zagon je pridobila med pandemijo covida, s podporo pa se napaja predvsem na družbenih omrežjih, kjer pogosto širi teorije zarote. Kot poročajo tuje agencije, je Sanseito svojo kampanjo oblikoval na geslu "Japonska na prvem mestu", s katerim je sedal prodrla v japonski politični establišment.

Prvi mož stranke Sanseito Sohei Kamija je pred nedeljskimi volitvami izjavil, da se je veliko retorike in tem, ki pritiskajo na čustva, ter jezika, ki krši norme, naučil prav od ameriškega predsednika in se v intervjuju za japonske medije kar sam označil za najbolj podobno japonsko različico Trumpa.