Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) opozarja na opazen porast okužb z virusom Zahodnega Nila v Evropi in naši širši regiji. Zdravstvene službe so do 21. avgusta v 12 evropskih državah potrdile 625 lokalno pridobljenih primerov okužbe. Največ bolnikov trenutno beležijo v Italiji, kjer so našteli 311 primerov, sledita pa Grčija s 157 in Španija s 63 bolniki. V naši bližini so zdravniki v Severni Makedoniji odkrili 37 primerov, v Srbiji pa šest.
Strokovnjaki opozarjajo, da toplejše temperature in daljša poletja podaljšujejo sezono aktivnosti komarjev. S tem ustvarjajo ugodnejše pogoje za širjenje virusa, pri čemer največjo aktivnost običajno opažajo od julija do septembra.
Naravni cikel poteka med pticami in komarji
Komarji se z virusom Zahodnega Nila okužijo, ko pijejo kri okuženih ptic. Zatem virus s pikom prenašajo naprej na druge ptice, ljudi, konje in nekatere druge sesalce. Človek in konj predstavljata končna gostitelja, saj količina virusa v njuni krvi običajno ne zadostuje, da bi ga komarji lahko prenašali naprej.
Ljudje virusa ne prenašajo med seboj z običajnim stikom, dotikom, zadrževanjem v istem prostoru ali kapljično. Zdravniki zelo redko beležijo prenos med ljudmi, ki se lahko zgodi le ob transfuziji krvi, presaditvi organov ali z matere na otroka med nosečnostjo oziroma dojenjem. Posebno opozorilo velja glede poginulih ptic, saj te lahko nakazujejo na prisotnost virusa v okolju. Ljudje se poginulih ptic ne smejo dotikati z golimi rokami, temveč morajo najdbo takoj prijaviti pristojni veterinarski službi.
Večina okuženih sploh ne opazi bolezni
Statistika kaže, da približno 80 odstotkov okuženih oseb ne razvije prav nobenih simptomov. Zgolj eden od petih bolnikov zboli za blažjo obliko bolezni, ki jo spremljajo povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost ter bolečine v mišicah in sklepih. Nekateri bolniki čutijo tudi slabost, bruhajo ali opazijo izpuščaje na koži.
Hujšo obliko bolezni, ki prizadene osrednji živčni sistem, razvije le približno eden od 150 okuženih. Ti bolniki lahko zbolijo za meningitisom, encefalitisom ali akutno ohlapno paralizo. Večje tveganje za takšen potek bolezni nosijo starejše osebe, kronični bolniki in posamezniki z oslabljenim imunskim sistemom. Farmacevtska podjetja zaenkrat še niso razvila odobrenega cepiva za ljudi, prav tako ne obstaja specifično protivirusno zdravilo. Zdravniki pri blažjih oblikah blažijo zgolj simptome, medtem ko bolniki s težjimi oblikami potrebujejo bolnišnično zdravljenje.
Učinkovita zaščita se začne na domačem dvorišču
Strokovnjaki poudarjajo, da stoječa voda predstavlja največjo težavo pri nadzoru populacije komarjev. Ljudje morajo redno prazniti vedra, stare gume, podstavke za rože in druge posode, v katerih se zadržuje voda. Prav tako morajo redno vzdrževati bazene in čistiti zamašene žlebove, saj ta mesta hitro postanejo idealno okolje za razmnoževanje komarjev.
Za osebno zaščito strokovnjaki svetujejo uporabo preverjenih repelentov, ki jih morajo ljudje nanašati strogo po navodilih proizvajalca. Svetujejo tudi nošenje oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami ter namestitev zaščitnih mrež na okna in vrata. Ljudje naj prav tako omejijo gibanje na prostem v času največje aktivnosti komarjev. Četudi vas komar piči, to še ne pomeni nujno, da boste zboleli. Če pa po bivanju na območju, kjer virus kroži, razvijete visoko vročino, hud glavobol, izrazito utrujenost ali izpuščaj, morate obiskati osebnega zdravnika. Pojav hudega glavobola, otrdelosti vratu, zmedenosti, krčev ali ohromelosti pa zahteva takojšnjo nujno medicinsko pomoč.
