Upravno sodišče v Zagrebu je v novem primeru znova razsodilo v prid lezbičnemu paru. Sodišče je razveljavilo odločitve hrvaškega ministrstva za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko ter hrvaškega zavoda za socialno delo. Instituciji sta namreč ustavili postopek posvojitve otroka partnerice v življenjski skupnosti.
Sodišče je sklenilo, da ministrstvo ne sme ustaviti postopka zaradi domnevnega neobstoja pravnih pogojev. Tožnici mora država omogočiti sodelovanje v nadaljnjem postopku presoje posvojitve, pri čemer mora stroka upoštevati načelo največje koristi otroka, poroča hrvaški Večernji list. Šele po tej presoji lahko pristojni sprejmejo končno odločitev o posvojitvi.
Ta sodba prihaja le nekaj mesecev po tem, ko je sodišče v skoraj identičnem primeru sprejelo enako odločitev. Takrat ministrstvo ni vložilo pritožbe, sodba je postala pravnomočna, pristojni minister pa je javno izjavil, da bo država spoštovala odločitve sodišč. Kljub temu se je ministrstvo tokrat odločilo za pritožbo. Gre za primer ženske, ki želi posvojiti otroka svoje življenjske partnerice, ki že živi v njuni družini.
Takšne situacije že dolgo obstajajo v heteroseksualnih družinah, na primer ko novi partner po odvzemu starševske skrbi ali smrti enega od staršev vzpostavi poln pravni odnos z otrokom. Sodišče je že v prejšnji sodbi poudarilo, da je življenjsko in pravno nelogično, da država nekomu omogoči vstop v sistem posvojitve in ga vpiše v register potencialnih posvojiteljev, nato pa ga izključi zgolj zato, ker živi v istospolni partnerski skupnosti.
Dvojna merila
Ivana Svalina, otrokova mati, ki sodeluje v postopku, je izrazila veliko razočaranje nad to potezo ministrstva. Povedala je, da je po prejšnji sodbi iskreno verjela v konec te večletne sage. Pričakovala je, da bodo institucije končno sprejele stališča sodišč. "Pritožba me je hkrati razžalostila in razjezila. Prvič po dolgem času sem pomislila, da lahko kot družina zadihamo in živimo brez novih sodišč in dokazovanj, namesto tega pa smo znova dobile sporočilo, da moramo dokazovati stvari, ki jih drugim družinam ni treba," je pojasnila Svalina.
Predstavniki združenja Mavrične družine opozarjajo, da težko najdejo racionalno razlago za tako nasprotujoče si ravnanje ministrstva. Predsednik združenja Daniel Martinović je izpostavil: "Državljani imajo pravico vedeti, po kakšnem ključu se država odloča, kdaj bo spoštovala sodne odločitve in kdaj ne." Združenje še posebej skrbi dejstvo, da se ministrstvo pritožuje na sodbo, v kateri sodišče izrecno zahteva nadaljevanje postopka prav zaradi zaščite najboljšega interesa otroka.
Člani združenja so prve postopke sprožili že leta 2017. Osem let kasneje družba še vedno razpravlja o tem, ali smejo imeti otroci v istospolnih družinah enake pravice in pravno varnost kot drugi otroci. V združenju poudarjajo, da ne gre za abstraktne pravne razprave, temveč za resnične družine in otroke, ki že živijo skupaj. Pričakujejo, da bo visoko upravno sodišče potrdilo pretekle odločitve in jasno sporočilo, da zakonov ni mogoče razlagati na diskriminatoren način.
