
Tropske nevihte in izjemno močno deževje so v zadnjih dneh povzročili uničujoče poplave in zemeljske plazove po večjem delu južne in jugovzhodne Azije. Uradni podatki kažejo, da je samo v Indoneziji, na Šrilanki in Tajskem umrlo več kot 1.250 ljudi, številni pa so še vedno pogrešani. Katastrofo so povzročili dva ciklona in tajfun, ki so sprožili plazove blata, pod katerimi so ostala pokopana mesta in vasi, zlasti na indonezijskem otoku Sumatra. Reševalne akcije bodo po napovedih trajale še več tednov.
Šrilanka je zaradi poplav in plazov, ki so razselili več kot 1,1 milijona ljudi, razglasila izredne razmere. Sampath Kotuwegoda, generalni direktor Centra za obvladovanje nesreč, je razmere opisal kot humanitarno krizo zgodovinskih razsežnosti. Poročila s terena v indonezijski provinci Severna Sumatra navajajo, da so plazovi prizadeli skoraj vse vasi na poti nevihte, kar je nenavadno celo za regijo, vajeno naravnih nesreč, poroča katarska medijska hiša Al Jazeera.

Skupnosti v Indoneziji, na Šrilanki, Tajskem, v Vietnamu, Maleziji in na Filipinih so se znašle pod vodo sočasno, kar je posledica tednov močnega deževja in smrtonosnih tropskih neviht. Čeprav so bile nevihte – tajfun Koto ter ciklona Senyar in Ditwah – različnih intenzitet, jih je družila skupna značilnost: izjemna količina padavin, ki so povzročile verižne reakcije, vključno s plazovi.

Segrevanje ozračja in oceanov
Znanstveniki pojasnjujejo, da je intenzivnost padavin neposredno povezana s podnebnimi spremembami. Steve Turton, izredni profesor okoljske geografije na Univerzi Central Queensland v Avstraliji, opozarja, da tropski sistemi po vsem svetu proizvajajo več dežja kot kdaj koli prej. Toplejši oceani namreč napajajo močnejše dežne pasove okoli tropskih ciklonov, toplejše ozračje pa zadržuje več vlage in jo sprošča v intenzivnejših sunkih.

Poleg segrevanja ozračja k trenutnim razmeram prispeva tudi pojav La Niña. Gre za naravni podnebni vzorec, pri katerem postane Tihi ocean na vzhodu hladnejši od običajnega, na zahodu pa toplejši. To povzroči krepitev vetrov, ki potiskajo toplo vodo in vlago proti Aziji. Ta vzorec ozračje nad Azijo napolni z dodatno vlago, kar pogosto vodi do močnejšega deževja in večjega tveganja za poplave.

Čeprav je vpliv povečanih padavin dobro razumljen, bodo za natančno določitev vloge podnebnih sprememb pri interakciji nedavnih neviht potrebne specifične študije pripisovanja. Ena takšnih študij inštituta Grantham je na primer že ugotovila, da so podnebne spremembe povečale količino dežja ob tajfunu Fung-wong, ki je prejšnji mesec dosegel Filipine, za približno 10,5 odstotka.

Pravna in moralna odgovornost
Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je ob obisku prizadetih skupnosti dejal, da se bodo morali Indonezijci soočiti s problemom podnebnih sprememb in da se morajo regionalne uprave pripraviti na njihove posledice. Vendar pa aktivisti in strokovnjaki opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti. Shweta Narayan iz Globalnega zavezništva za podnebje in zdravje trdi, da vlade niso storile dovolj za pripravo na ekstremne vremenske dogodke in da obstaja velik razkorak med realnostjo in ukrepanjem politikov.

Harjeet Singh, podnebni aktivist, poudarja, da znanost o pripisovanju posameznih nesreč podnebnim spremembam ne pušča več dvomov in da je čas za odgovornost. Meni, da imajo države, ki so obogatele s kurjenjem fosilnih goriv, pravno in moralno obveznost, da zagotovijo nepovratna finančna sredstva za pomoč prizadetim državam, namesto posojil, ki le povečujejo njihov dolg. Nedavne nevihte so se zgodile manj kot teden dni po zaključku podnebne konference ZN (COP30) v Braziliji, ki ni prinesla odgovorov, ki so jih zahtevale države, ki najbolj trpijo zaradi podnebnih sprememb.

V luči teh dogodkov se krepijo tudi pravni pritiski. Meddržavno sodišče (ICJ) je v začetku leta razsodilo, da morajo države nujno ukrepati za zaščito podnebnega sistema, sicer lahko to predstavlja mednarodno protipravno dejanje. To mnenje bi lahko vplivalo na naraščajoče število podnebnih tožb, vključno s primerom preživelih supertajfuna Odette na Filipinih, ki so napovedali tožbo proti britanskemu naftnemu velikanu Shell zaradi njegove vloge pri povzročanju podnebne krize.








