V članku je poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horváth po svoje prekrojil besede Pétra Szijjárta, madžarskega ministra za zunanje zadeve in trgovino. Gre za ministrovo čestitko Horváthu ob njegovi ponovni izvolitvi, objavljeno tudi na uradni spletni strani madžarske vlade z dne 22. marca. Poslanec Horváth je za Večer pojasnil, da je z zapisom "Tako smo en narod, ne bomo dovolili, da bi kdorkoli zabil klin med nas" madžarski minister mislil na madžarske notranjepolitične zadeve. Torej, da nihče ne bo zabijal klina med Madžare v matični državi in v zamejstvu.
V čem je težava s poslančevim pojasnilom? Gre za različne zadeve. Madžarski minister je svojemu prijatelju Ferencu Horváthu čestital za izvolitev v Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) v Ljubljani, in ne za izvolitev v madžarski parlament v Budimpešti. Namreč, volitve poslanca madžarske narodne skupnosti v DZ RS vplivajo v prvi vrsti na odnos med madžarsko narodno skupnostjo v Sloveniji in državo Slovenijo. Torej ne gre za odnos med Madžari v zamejstvu (tudi v Romuniji, na Slovaškem, v Srbiji, Ukrajini, na Hrvaškem in v Avstriji) ter Madžarsko. Poleg tega med kampanjo za državnozborske volitve v Sloveniji o čem podobnem sploh ni bilo govora - nobeden od obeh nestrankarskih kandidatov za poslanca madžarske narodne skupnosti v Sloveniji ni želel pretrgati vezi (zabiti klin) med Madžari v Sloveniji in Madžari v matični državi.
Zgoraj navedeni primer pa ni edini, ko je vidni politik iz matične države delal razlike (zabijal klin, kot pravi Szijjártó) med Madžari v Sloveniji. Tri tedne pred volitvami v DZ RS leta 2018 je premier madžarske vlade Viktor Orbán obiskal Lendavo in ob tej priložnosti podprl Ferenca Horvátha, ki je tedaj prvič kandidiral za poslanca v slovenskem parlamentu. Tako kot letos sta tudi pred osmimi leti za poslanca madžarske narodnosti kandidirala dva nestrankarska, samostojna kandidata. Ob obisku v Lendavi je Viktor Orbán med drugim izjavil (citirano po tedniku Népújság z dne 17. maja 2018): "Meni beseda gospoda predsednika (Ferenc Horváth, op. A. K.) veliko pomeni; ni vseeno, kdo vodi prekmurske Madžare. Pomembno je, da jih vodi nekdo, s katerim se vsakokratni madžarski premier lahko dogovori, sklene sporazum in zaupa v to, da bo dogovorjeno tudi spoštovano," je izpostavil Viktor Orbán. Po volitvah je druga kandidatka izpostavila, da je podpora madžarskega predsednika vlade odločilno vplivala na izvolitev Horvátha v slovenski parlament.
Zakaj je sporno, da visoki politiki iz matične države delajo razlike med nestrankarskimi kandidati madžarske narodnosti in posredno med Madžari v Sloveniji? Za lažje razumevanje problema navedimo primer slovenske zamejske politike. Politične interese Slovencev na avstrijskem Koroškem zastopajo tri nazorsko-ideološko različne organizacije: Narodni svet koroških Slovencev (konservativen, bližje krščansko-socialni tradiciji), Zveza slovenskih organizacij (bolj levo-liberalna, povezana z antifašističnim izročilom) ter t. i. tretja pot – Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. Prav ta raznolikost jasno kaže, da znotraj ene narodne skupnosti obstajajo legitimne razlike v pogledih, interesih in načinih političnega delovanja. Slovenski državni vrh načeloma zagovarja vključevanje vseh relevantnih organizacij in se z njimi tudi srečuje, zato je v občutljivih manjšinskih vprašanjih še posebno pomembno, da deluje vključujoče in se izogiba vtisu, da med predstavniki iste narodne skupnosti vzpostavlja hierarhijo ali daje prednost posameznim akterjem. Takšen pristop ni le izraz politične korektnosti, temveč tudi nujen pogoj za ohranjanje notranje povezanosti manjšine. Vsako favoriziranje ene skupine ali posameznika namreč neizogibno poglablja razlike, slabi zaupanje znotraj skupnosti in lahko dolgoročno oslabi njen položaj v širšem družbenem in političnem prostoru.
Poslanec DZ RS Ferenc Horváth je v izjavi za Večer ponovno označil krovno politično organizacijo prekmurskih Madžarov, Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnost (PMSNS), za narodne izdajalce. Pri tem pa poslanec ignorira, da uveljavljanje pravice do pravnega sredstva ni izdaja, temveč osnovna pravica v demokratičnem sistemu, in da označevanje politično drugače mislečih za "izdajalce naroda" ni le neprimerno in neutemeljeno, temveč tudi močno znižuje raven javne razprave.
Če je že kdo ravnal "izdajalsko" v primeru nezdružljivosti poslanske in predsedniške funkcije, je to poslanec madžarske narodnosti v slovenskem parlamentu Ferenc Horváth. Njegovo zavračanje ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije in neupoštevanje pravnomočne sodbe o nezdružljivosti funkcij sta neposredna kršitev obljube, ki jo je dal v volilni kampanji: "Iskreno in pošteno, ker je tako tudi mogoče in je pravzaprav le tako vredno." S tem je Horváth izdal lastna načela in izničil besede, ki jih je sam izrekel oziroma napisal.
Attila Kovács, slovenski državljan madžarske narodnosti, davčni rezident RS, volivec, vpisan v madžarski narodnostni volilni imenik, Dobrovnik
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
