Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo, da je hipersonični balistični raketni sistem Orešnik prešel v aktivno uporabo na ozemlju Belorusije. Ob tem so objavili videoposnetek, ki prikazuje premike mobilnih lanserjev skozi gozdnata območja med vojaškimi vajami, s čimer so želeli demonstrirati operativno pripravljenost tega uničujočega orožja.
Gre za izjemno občutljiv čas, saj ameriški predsednik Donald Trump skuša posredovati v pogajanjih za končanje skoraj štiriletne vojne v Ukrajini, pri čemer se sooča z globokim nezaupanjem med Moskvo in Kijevom. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je že v začetku meseca napovedal prihod ruskega raketnega sistema in dejal, da bo v državi nameščenih do deset enot. Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedoval, da bo Orešnik v polni bojni pripravljenosti še pred koncem letošnjega leta, opozoril pa je tudi, da bo Rusija razširila svoje vojaške operacije, če Kijev in Zahod ne bosta pristala na pogoje Kremlja.
Strateška negotovost in hitrost
Sistem Orešnik sodi med rakete srednjega dosega, ki lahko zadanejo do 5500 kilometrov oddaljene tarče. Raketa lahko doseže hitrost do 10 machov, zaradi česar jo je s trenutnimi obrambnimi sistemi skoraj nemogoče prestreči. Rusija je konvencionalno različico te rakete prvič testirala novembra 2024, ko je zadela tovarno v Ukrajini. Po Putinovih besedah so bojne glave Orešnika tako uničujoče, da je njihov učinek primerljiv z jedrskim orožjem, tudi če gre za konvencionalni napad.
Belorusko obrambno ministrstvo navaja doseg do 5.000 kilometrov, ruski mediji pa trdijo, da lahko raketa doseže letalsko bazo na Poljskem v pičlih 11 minutah, do sedeža zveze Nato v Bruslju pa potrebuje le 17 minut. Posebno skrb med vojaškimi analitiki povzroča ena specifična podrobnost – dejstvo, da nasprotnik ne more vnaprej vedeti, ali raketa nosi jedrsko ali konvencionalno bojno glavo. Ta nejasnost drastično povečuje strateško negotovost, saj bi lahko izstrelitev sprožila jedrski odgovor, še preden bi cilj vedel, kakšna vrsta bojne glave ga bo zadela.
Poglabljanje zavezništva med Minskom in Moskvo
Namestitev Orešnika v Belorusiji še dodatno utrjuje vojaško zavezništvo med sosedama. Rusija je sicer že leta 2023 v Belorusiji namestila taktično jedrsko orožje, Lukašenko pa je potrdil, da ima njegova država na voljo več deset takšnih enot. Ob podpisu varnostnega pakta decembra 2024 je Putin poudaril, da bo imel Minsk določeno stopnjo avtonomije pri izbiri ciljev za te sisteme, zlasti če se ti nahajajo v bližini beloruskih meja.
Putin je prav tako opozoril, da bi Rusija lahko uporabila Orešnik proti zahodnim zaveznikom Ukrajine, če bi Kijev nadaljeval z napadi znotraj ruskega ozemlja s pomočjo zahodnega orožja dolgega dosega. Medtem ko Trump po srečanju z Zelenskim trdi, da sta sprti strani "bližje miru kot kadarkoli prej", pa beloruska opozicijska voditeljica Svjatlana Tihanovska opozarja na nevarnosti. Po njenem mnenju namestitev Orešnika le še poglablja vojaško in politično odvisnost Belorusije od Rusije, kar bi lahko imelo dolgoročne in katastrofalne posledice za regionalno varnost.
