Kot so sporočili viri, je v Bruslju potekala "dolga razprava" o tem, kako izpolniti zavezo z oktobrskega vrha EU, da bo unija pokrila finančne potrebe Ukrajine za obdobje 2026-27. Pojasnili so, da niso razpravljali le o financiranju posojila z ruskim premoženjem, zamrznjenim v okviru sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino, ampak tudi z zadolževanjem EU na kapitalskih trgih.
"Po dolgih razpravah je jasno, da bo treba na financiranju posojila z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja še delati, saj voditelji potrebujejo več časa za preučitev podrobnosti," je sporočila neimenovana uradnica EU.
Voditelji članic EU, med njimi premier Robert Golob, so razpravo o predlogih možnih rešitev za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu začeli šele v četrtek nekaj pred 22. uro, potem ko so praktično cel dan potekala pogajanja na tehnični ravni.
Golob je zadovoljen
"Jaz sem zadovoljen s takšno rešitvijo. Sem jo že dopoldne po tihem pričakoval, vendar pa je bilo treba stvari izpeljati, preden bi jo lahko obljubljali," je po zasedanju v izjavi za slovenske medije dejal premier Robert Golob.
Zamrznjena sredstva ruske centralne banke tako po njegovih besedah ostajajo najmočnejše pogajalsko sredstvo za to, da se v naslednjih dnevih in tednih resno pogovarja o miru v Ukrajini. "Mislim, da je to tudi tisto najbolj pomembno sporočilo. Res si želimo, da v Ukrajini pride čim hitreje do miru, in mislim, da je od danes teh možnosti nekoliko več," je poudaril.
Kot je še povedal predsednik vlade, je glavni namen zamrznjenega ruskega premoženja, da se uporabi za vojno odškodnino oziroma obnovo Ukrajine, ko bo prišlo do miru.
Costa: Imamo dogovor
Evropska unija bo Ukrajini v prihodnjih dveh letih namenila 90 milijard evrov, je danes po koncu zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju sporočil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Voditelji so po večurni razpravi dosegli kompromisni dogovor o posojilu Ukrajini, podprtem s proračunom EU, namesto uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.
"Imamo dogovor," je na družbenem omrežju X sporočil Costa in dodal, da so voditelji članic EU podprli odločitev o zagotovitvi 90 milijard evrov podpore Ukrajini za obdobje 2026-27.
"Zavezali smo se, izpolnili smo," je še zapisal Costa ob koncu zasedanja Evropskega sveta, v ospredju katerega je bilo financiranje nadaljnje podpore Ukrajini.
Zelenski: Pomembna podpora
"To je pomembna podpora, ki resnično krepi našo odpornost. Pomembno je, da ruska sredstva ostanejo zamrznjena in da Ukrajina prejme jamstvo za finančno varnost za prihodnja leta," je na omrežju X zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. EU se je zahvalil za odločitev in za enotnost ter dodal: "Skupaj branimo prihodnost naše celine."
Kot je pojasnil kasneje na novinarski konferenci, bo EU zagotovila posojilo, podprto s proračunom EU. To bo naslovilo nujne finančne potrebe Ukrajine, Kijev pa bo to posojilo odplačal šele, ko mu bo Rusija plačala vojno odškodnino.
"Unija si pridržuje pravico, da za odplačilo tega posojila uporabi zamrznjena ruska sredstva," je pojasnil Costa. Voditelji so hkrati Evropski komisiji dali mandat, da nadaljuje delo na posojilu Kijevu na podlagi uporabe ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij.
Kljub temu da voditeljem članic EU na zasedanju ni uspelo doseči dogovora o uporabi premoženja ruske centralne banke za financiranje nadaljnje podpore Ukrajini, je bila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zadovoljna z doseženim. "Dosegli smo dogovor, s katerim lahko pokrijemo finančne potrebe Ukrajine za naslednji dve leti," je dejala po koncu vrha EU.
Spomnila je, da je Evropska komisija predlagala dve rešitvi, obe pravno utemeljeni in tehnično izvedljivi. Države članice so se odločile podpreti zadolževanje EU na kapitalskih trgih. "To bomo storili na podlagi okrepljenega sodelovanja," je pojasnila.
Madžarski premier Viktor Orban, ki nasprotuje pomoči Ukrajini, je sporočil, da Madžarska skupaj s Češko in Slovaško ne bo sodelovala pri posojilu.
"Bistvo je, da je po današnjem dnevu naša podpora Ukrajini zagotovljena," pa je dejala danska premierka Mette Frederiksen, katere država je zadnjega pol leta predsedovala Svetu EU.
Uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zaradi pravnih pomislekov nasprotovala predvsem Belgija, kjer je sedež finančne institucije Euroclear, ki hrani večino sredstev ruske centralne banke.
Belgijski premier Bart De Wever je na vprašanje, ali današnji dogovor pomeni zmago, odgovoril: "Mislim, da je Ukrajina zmagala ... Evropa je zmagala in zagotovo je zmagala finančna stabilnost." Povedal je še, da je teoretično "pripravljen ponovno razpravljati" o načrtu za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, ob tem pa menil, da novi pogovori januarja "niso realistični".
Da je skupno zadolževanje EU "najbolj realistična in najbolj praktična" rešitev, je prepričan tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
Nemški kancler Friedrich Merz, ki se je močno zavzemal za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, pa je dejal, da današnja odločitev o posojilu pošilja jasen signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da se vojna ne izplača.
