Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil svojo željo po prevzemu Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je sicer avtonomno ozemlje Kraljevine Danske. Trump trdi, da je nadzor nad tem arktičnim ozemljem ključnega pomena za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, pri čemer so njegovi svetovalci izpostavili tako strateško lego kot neizkoriščene mineralne vire. Kljub odločnemu nasprotovanju Kopenhagena Trump ne izključuje niti uporabe vojaške sile, da ZDA dosežejo ta cilj. Vendar pa se je v tej geopolitični enačbi pojavila nepričakovana pravna ovira, ki sega več kot sto let v preteklost in vključuje Veliko Britanijo.
Na poti ameriškim ambicijam bi namreč lahko stal britanski premier Keir Starmer, in to zahvaljujoč diplomatskemu sporazumu iz leta 1917. Tudi če bi se Danska kdaj hipotetično odločila za prodajo otoka, bi ga morala na podlagi tega dogovora najprej ponuditi Združenemu kraljestvu. Gre za klavzulo o predkupni pravici, ki jo je London zahteval v času prve svetovne vojne, ko so se na geopolitičnem zemljevidu dogajale velike spremembe.
Pozabljena klavzula iz prve svetovne vojne
Zgodovinsko ozadje tega zapleta sega v čas, ko je ameriški predsednik Woodrow Wilson od Danske kupil Deviške otoke za takratnih 25 milijonov dolarjev. Kopenhagen je v posel privolil le pod pogojem, da ZDA podpišejo priznanje, da Grenlandija "je in bo za vedno ostala danska". Vendar pa se je v pogajanja vmešalo tudi Združeno kraljestvo. London je leta 1917 vztrajal pri določilu, da ima v primeru kakršne koli prihodnje prodaje Grenlandije Velika Britanija prvo pravico nakupa.
Tom Høyem, ki je med letoma 1982 in 1987 deloval kot predstavnik Kopenhagna na Grenlandiji, je pojasnil pravne implikacije tega dogovora: "Če bi Trump poskušal kupiti Grenlandijo, bi moral najprej vprašati London. Združeno kraljestvo je leta 1917 zahtevalo, da če se Grenlandija kdaj proda, imajo oni predkupno pravico."
Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da je malo verjetno, da bi se britanska vlada dejansko sklicevala na ta stoletni dogovor, prav tako pa je malo verjetno, da bi Danska otok sploh ponudila na trgu.
Strateški pomen in naravna bogastva
Donald Trump kljub pravnim in diplomatskim oviram vztraja, da "ne bo obupal". Zanj Grenlandija ni le nepremičninski posel, temveč vitalno vprašanje varnosti v tekmovanju z velesilama, kot sta Rusija in Kitajska. Otok predstavlja najkrajšo zračno pot med Evropo in Severno Ameriko, kar je ključno za ameriški sistem opozarjanja na balistične izstrelke. Poleg tega otok skriva ogromna nahajališča redkih zemeljskih mineralov, ki so nujni za sodobno tehnologijo.
Brian Hughes, tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost, je poudaril ameriško zavezanost regiji: "Predsednik Trump je bil jasen, da je varnost Grenlandije pomembna za Združene države, saj Kitajska in Rusija vlagata znatna sredstva v arktično regijo. Predsednik je zavezan ne le zaščiti ameriških interesov na Arktiki, temveč tudi sodelovanju z Grenlandijo za zagotovitev obojestranske blaginje."
Na drugi strani ostaja stališče Grenlandije in Danske nespremenjeno. Grenlandska zunanja ministrica Ane Lone Bagger je na ameriške težnje odgovorila s kratkim in jedrnatim sporočilom: "Odprti smo za poslovanje, nismo pa naprodaj."
