Dodik ne bo šel v zapor: Predsednik Republike srbske je odkupil zaporno kazen

Va, STA
12.08.2025 15:53

Sodišče je ugodilo prošnji in mu zaporno kazen spremenilo v denarno: okoli 18.000 evrov, to je po 50 evrov za vsak dan, ki bi ga moral sicer preživeti v zaporu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Milorad Dodik 
EPA

Obramba Milorada Dodika je obenem vložila pritožbo na odločitev državne volilne komisije o odvzemu mandata. Kot je znano, je Sodišče BiH Dodika februarja obsodilo na leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Pritožbeno sodišče je sodbo v začetku tega meseca potrdilo, s čimer je postala pravnomočna.

Vendar imajo po veljavni zakonodaji v državi tisti, ki so obsojeni na kazen do enega leta zapora, pravico do odkupa zaporne kazni. Sodišče BiH je tako sporočilo, da je ugodilo predlogu Dodikove obrambe po zamenjavi zaporne kazni z denarno. Dodik je plačal 36.500 konvertibilnih mark (okoli 18.000 evrov) oziroma 100 konvertibilnih mark (50 evrov) za vsak dan, ki bi ga moral preživeti v zaporu, navaja sarajevski portal Klix.ba.

Državna volilna komisija je Dodiku po pravnomočni sodbi, ki mu prepoveduje delovanje v politiki, minulo sredo odvzela predsedniški mandat. Dodikova obramba se je na odločitev pritožila danes na sodišču BiH, kot ji omogoča zakon. Sodišče bo odločitev predvidoma sprejelo v naslednjih dneh.

Dodik je v odzivu na odločitev volilne komisije sicer večkrat zatrdil, da se ne namerava umakniti s čela entitete. Napovedal je tudi, da bodo o njegovi usodi odločali prebivalci Republike srbske na referendumu.

Dodik je bil na zaporno kazen in prepoved delovanja v politiki obsojen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki srbski ne izvajajo odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta in ustavnega sodišča BiH. Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta