
Obljuba o hitri izgubi kilogramov brez pretiranega odrekanja zveni sanjsko, vendar znanost razkriva drugo plat medalje. Dolgotrajna uporaba inekcij za hujšanje namreč prinaša resna tveganja za zdravje, ki jih uporabniki pogosto spregledajo. Ne gre le za izgubo maščobe, temveč za potencialno nevarno pomanjkanje ključnih hranil, ki jih telo nujno potrebuje za normalno delovanje.
Zdravila, ki vsebujejo učinkovine, kot so semaglutid, liraglutid ali tirzepatid, delujejo na sproščanje inzulina, hkrati pa znižujejo raven glukagona in upočasnijo praznjenje želodca. Posledično uporabniki občutijo manjši apetit in zaužijejo znatno manj hrane. Študije kažejo, da se vnos energije zmanjša za približno 16 do 39 odstotkov. Čeprav je to za izgubo teže zaželeno, drastično zmanjšanje vnosa hrane pomeni tudi manjši vnos mikro in makrohranil.
Ko telo strada kljub polnemu želodcu
Pomanjkanje hranil ni le teoretična nevarnost, ampak dejstvo, ki ga potrjujejo klinične raziskave. Ena izmed manjših študij v Teksasu je preučevala bolnike, ki so se pripravljali na operacijo zamenjave sklepa. Rezultati so bili zaskrbljujoči. V skupini, ki je za zmanjšanje telesne teže uporabljala omenjene injekcije, je bilo kar 38 odstotkov udeležencev podhranjenih. Za primerjavo, v kontrolni skupini je ta delež znašal le devet odstotkov. Uporabniki so imeli v krvi nižje vrednosti albumina in prealbumina, kar jasno kaže na nezadostno prehrano in pomanjkanje beljakovin.
Strokovnjaki opozarjajo, da takšno stanje dolgoročno slabi organizem. Pomanjkanje beljakovin in kalcija neposredno prispeva k izgubi mišične mase, kar je ravno nasprotno od tistega, kar si večina želi doseči: vitko, a čvrsto telo. Raziskovalci z Univerze v Guadalajari v Mehiki so analizirali podatke skoraj 481.000 odraslih in ugotovili, da se s časom povečuje tudi pomanjkanje vitamina B1 (tiamin) in vitamina B12 (kobalamin).
Nevarnost za mišice in kosti
Pregled znanstvene literature, objavljen v strokovni reviji Clinical Obesity, razkriva še dodatne težave. Najpogostejša nepravilnost pri odraslih uporabnikih injekcij je pomanjkanje vitamina D. Po enem letu uporabe se s tem pomanjkanjem sooča skoraj 14 odstotkov bolnikov. Še bolj skrb vzbujajoč je podatek, da več kot šest od desetih uporabnikov zaužije manj železa in kalcija, kot je priporočeno. Vnos vitamina D je v povprečju dosegal le petino priporočenih vrednosti.
Poleg pomanjkanja hranil pa obstaja še ena nevarnost, na katero mnogi pozabijo: dehidracija. Injekcije za hujšanje ne zavirajo le občutka lakote, temveč pogosto zmanjšajo tudi občutek žeje. Ker uporabniki ne čutijo potrebe po pitju, vnašajo v telo premalo tekočine, kar lahko vodi do vrtoglavice, glavobolov in splošne oslabelosti. Strokovnjaki zato svetujejo, da vsi, ki se odločijo za tovrstno terapijo, redno spremljajo svoje krvne slike in po potrebi prilagodijo prehrano ali dodajo ustrezna prehranska dopolnila.










