Jon Knez
Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo zvečer prvič po začetku vojne z Iranom nagovoril državljane. Poudaril je, da so ZDA zelo blizu uresničitve svojih vojaških ciljev v Iranu. Kljub temu je opozoril, da bodo v prihodnjih tednih intenzivirali napade. "V naslednjih dveh do treh tednih bomo udarili z vso silo," je še dejal. Zavezniške države, predvsem evropske in azijske, je pozval, naj za odprtje Hormuške ožine poskrbijo same, saj da ZDA nafte skozi to kritično ožino ne uvažajo in je ne potrebujejo. Zategadelj pričakuje, da bodo države, ki so odvisne od te nafte, prevzele vodilno vlogo pri zaščiti svojih interesov.
Trump je agresijo na Iran upravičil z besedami, da Iran predstavlja eksistenčno grožnjo ZDA in tako imenovanemu svobodnemu svetu. Spet je poudaril, da Iran ne sme nikoli razviti jedrskega orožja. Čeprav je v preteklosti navajal različne razloge za napad, je v sredo zatrdil, da ZDA nikoli niso zahtevale menjave iranskega režima. "Tega nikoli nismo rekli, a menjava se je zgodila, ker so prejšnji voditelji umrli. Novi predstavniki režima so manj radikalni in veliko bolj razumni," je dodal.
Ameriško-izraelski napadi v zadnjem mesecu so močno poškodovali iranske vojaške in jedrske objekte ter zdesetkali politično vodstvo. Vojna pa terja svoj davek tudi na ameriški strani. V spopadih je doslej umrlo vsaj 15 ameriških vojakov, več sto pa jih je utrpelo poškodbe. Trump se je dotaknil tudi domačih skrbi zaradi naraščajočih cen bencina. Krivdo za podražitve je pripisal Iranu in trenutne visoke cene označil za kratkoročen dvig. Američanom je obljubil, da bo vojna prinesla dolgoročne koristi in da predstavlja naložbo v prihodnost njihovih otrok.
Je pa Trumpov govor takoj vplival na borze. Cena teksaške lahke nafte se je po govoru zvišala za 6,38 dolarja, na 106,50 dolarja za 159-litrski sod. Junijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa so se podražile za 6,87 dolarja, na 108,03 dolarja. Razlog za zvišanje naj bi bilo dejstvo, da predsednikov govor ni vseboval nobenega načrta za hitro odprtje ožine. So pa padle vrednosti delnic na azijskih borzah, indeksi so obarvani rdeče. Tokijski Nikkei 225 je 2,69 odstotka pod izhodiščem. Seulski Kospi je potonil za 4,99 odstotka, avstralski All Ordinaries pa za 1,25 odstotka. Na Kitajskem je šanghajski SSE Composite 1,03 odstotka pod gladino, hongkonški Hang Seng pa se znižuje po 1,48-odstotni stopnji. Singapurski STI medtem izgublja 0,95 odstotka.
Odzivi na predsednikov govor so se hitro razdelili po strankarskih linijah. Demokratski senator Mark Warner je opozoril, da ZDA še vedno nimajo jasnega načrta za zavarovanje iranskega jedrskega materiala. Izpostavil je tudi, da iranske balistične rakete ostajajo grožnja, Hormuška ožina pa ostaja zaprta. Strokovnjaki za Bližnji vzhod prav tako opozarjajo na posledice Trumpove strategije.
Podpredsednik Vance na Madžarsko
V podporo madžarskemu premierju Viktorju Orbanu pred volitvami 12. aprila pa prihodnji teden na obisk v Budimpešto prihaja podpredsednik ZDA JD Vance. Ankete zmago napovedujejo stranki Orbanovega izzivalca Petra Magyarja Tisza, ki bi prejela okoli 50 odstotkov, Orbanov Fidesz pa okoli 40 odstotkov. Zaradi zaostrenih notranjepolitičnih razmer Orban v predvolilni kampanji močno stavi na podporo svojih mednarodnih zaveznikov, zato bo obisk Vancea eden vrhuncev Orbanove kampanje. Madžarski mediji sicer poročajo, da je Orban upal, da ga bo obiskal kar Trump, ki je madžarskega prijatelja sicer že podprl na družbenih omrežjih.
Danny Citrinowicz, nekdanji raziskovalec za Iran, je poudaril, da prepuščanje Hormuške ožine drugim državam zgolj krepi iransko moč. Iran bi na ta način lahko izsiljeval druge države in povečal svoj vpliv v regiji. Na drugi strani Mark Dubowitz iz Fundacije za obrambo demokracij podpira Trumpovo operacijo. Ocenjuje, da bo naslednja faza vojne ciljala na iransko ekonomsko infrastrukturo, kar bo Teheranu preprečilo obnovo uničenih vojaških zmogljivosti.
