V teh dneh naj bi končali sanacijo plazu v Sakušaku, nato pa se bodo lotili še odpravljanja posledic plazu v Senčaku. Občina Juršinci je za odpravljanje posledic plazov prejela okoli pol milijona evrov pomoči države. Sicer pa je to samo del bogatega naložbenega ciklusa v tej občini. Kmalu bodo izbrali izvajalca del na zgradbi Osnovne šole Juršinci, kjer bodo zamenjali streho na telovadnici in vrtcu. Namestili bodo tudi sončne elektrarne in posodobili ogrevalni sistem. S tem bodo dolgoročno privarčevali precej denarja. Sanacija plazu v Senčaku naj bi bila opravljena do konca letošnjega oktobra. Obnoviti bodo morali tudi cesto v Hlaponcih. Nasploh imajo v tej občini na področju urejanja komunalne infrastrukture veliko dela.
Na kraju rojstne hiše je danes spominska plošča
Živahno je tudi v društvih, ki pripravljajo veliko najrazličnejših poletnih prireditev. Društveni poletni utrip je v tej slovenskogoriški občini vedno živahen. Številne turistično-etnografske in družabno-zabavne prireditve vselej privabijo veliko obiskovalcev. Med njimi jih ni malo, ki si z veseljem ogledajo tudi Puhov muzej. Izumitelj in juršinski rojak Johan (Janez) Puh je bil rojen v Sakušaku pri Juršincih leta 1862. Na kraju, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša, na Sakušaku 79, stoji danes sodobna stanovanjska hiša, ki z vgrajeno spominsko ploščo opozarja mimoidoče, da so prišli do domačije, na kateri se je leta 1862 rodil svetovno znani izumitelj Janez Puh. Plošča je bila odkrita ob 130. obletnici njegovega rojstva in je sprožila plaz raziskovalnih aktivnosti o njegovem življenju in delu, je o Puhovem muzeju zapisal Aleš Arih, ki je kot nekdanji direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož vneto sodeloval pri njegovem nastajanju.
Varuhi dediščine, lokalna skupnost in predstavniki društev so si zadali, da najdejo v bližini Puhove domačije cimpračo, ki sodi v čas Puhovega rojstva. In našli so jo na naslovu Sakušak 83. Občina Juršinci jo je odkupila in Arihu zaupala, da jo v okviru spomeniške službe preuredi v Puhov muzej. Razstavni del projekta je prevzela Kristina Šamprl Purg. S pomočjo ministrstva za kulturo, Zgodovinskega arhiva in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, enote Maribor ter članov Društva rojaka Janeza Puha jim je uspelo vzpostaviti muzej. A ga je nekaj ur pred njegovim odprtjem leta 2000 požar uničil. V rekordnem času jim je spet uspelo postaviti objekt, ki je ohranil zgodovinske, etnološke in sociološke značilnosti časa, v katerem je Puh živel in deloval. Leta 2004 so ponovno nemočni opazovali ognjene zublje, ki so zajeli slamnato streho Puhovega muzeja in jo uničili. A tudi takrat niso obupali. "Še z večjo voljo smo se lotili obnove požganega muzeja, mu dodali gospodarsko poslopje in obiskovalcem podarili domačijo, ki močno spominja na tisto, v kateri se je rodil Janez Puh," je takratne dogodke še popisal Arih.
Znano je, da se je mladi Puh že z dvanajstimi leti začel pri različnih mojstrih učiti ključavničarstva in se v Avstriji ter Nemčiji izpopolnjeval do leta 1882. Leta 1885 je odšel v Gradec popravljat kolesa. Že čez štiri leta se je osamosvojil in ustanovil svoje podjetje Styria Werke, iz katerega se je rodilo kolo Styria. Skupaj s tovarnarjem Wernerjem je Puh leta 1899 začel s prvo tovarniško proizvodnjo koles. Leta 1901 se je iz Puhove tovarne pripeljalo prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Kmalu se je začela njihova serijska proizvodnja, ki se ji je nato pridružila še izdelava prvih avtomobilov. V zgodovino se je zapisal kot "oče" znanega koncerna Steyr-Daimler-Puch of Magna. Umrl je 19. julija 1914 v Zagrebu, pokopan je v Gradcu.
Muzej je na ogled od 1. maja do 31. oktobra ob sobotah, nedeljah ter ob praznikih med 10. in 16. uro, med tednom pa po predhodni najavi na telefonski številki 051/260-506.
