Cilj je več neposrednega vpliva volivcev na to, kdo jih bo dejansko zastopal v državnem zboru, so navedle poslanke strank. Kot so na novinarski konferenci pojasnile Lucija Tacer iz Svobode, Meira Hot iz SD in Tina Brecelj iz Levice in Vesne, predlagajo začetek postopka spremembe 80. člena ustave, ki opredeljuje sestavo in volitve v DZ. Na ravni Slovenije bi oblikovali 18 volilnih enot in v vsaki od teh volilnih enot bi volivci volili po pet predstavnikov v parlament, pri čemer bi imeli možnost preferenčnega glasu.
Odločili so se za uvedbo relativnega preferenčnega glasu, kar pomeni, da bo posameznik lahko glasoval za konkretno kandidatko ali kandidata na listi, s čimer bo njegov glas hkrati štel tudi za listo, lahko pa bo še vedno glasoval tudi samo za listo.
Kot je spomnila Tacer, je bil v zelo podobni obliki predlog vložen že v minulem mandatu in gre za predlog, ki ga je takrat predstavila NSi. "V prejšnjem mandatu so glasovali proti svojemu predlogu, zdaj smo ocenili, da je to res najbolj državotvoren korak, ki ga lahko naredimo, da na začetku mandata poskusimo s tem predlogom, ki je bil v bistvu na desni strani prepoznan kot dober. Takrat so se iskali raznorazni izgovori, da se ga ni podprlo, zdaj pa imajo ponovno priložnost," je dejala Tacer.
Kot je napovedala, bodo takoj po vložitvi predloga poslali vabila poslanskim skupinam, da se še pred sejo na ustavni komisiji uskladijo, kjer se le da, "potem pa pričakujemo tudi tvorno sodelovanje med postopkom na ustavni komisiji", je dejala. Po njenih navedbah so vse parlamentarne stranke razen SDS v svojih javnih nastopih in v programih izkazale, da je taka rešitev za njih sprejemljiva, "celo obljubile so državljankam in državljanom, da se bodo za njo zavzemale, tako da upamo, da tokrat nobena politična stranka ne bo dala interesa svoje stranke pred interese ljudi".
Hot: Gre za vprašanje zaupanja v politiko
Hot je ob tem izpostavila, da "ne gre zgolj za neko tehnično spremembo volilnega sistema, gre za vprašanje zaupanja v politiko, zaupanje v demokracijo, zaupanja v državni zbor in za vprašanje zaupanja v referendumsko odločitev". Kot je namreč spomnila, so se volivke in volivci zelo jasno izrekli na posvetovalnem referendumu "in z veliko večino podprli uvedbo prednostnega glasu". "In s tem so podali neko res jasno sporočilo politiki, da si državljanke in državljani želijo imeti več neposrednega vpliva na to, kdo jih bo dejansko zastopal v parlamentu, želijo si bolj pravičnega sistema, želijo si, da jim ne določajo stranke same po sebi, kdo jih bo zastopal, temveč da imajo možnost, da poleg stranke podelijo glas tudi posamezniku," je dejala.
Uvedbo preferenčnega glasu na volitvah poslancev v DZ je junija 2024 na posvetovalnem referendumu ob nekaj več kot 41-odstotni udeležbi podprlo skoraj 71 odstotkov volivcev, proti jih je glasovalo dobrih 29 odstotkov.
Brecelj pa je ocenila, da uvedba preferenčnega glasu pravzaprav pomeni manj odločanja v strankarskih pisarnah in več odločanja na voliščih. "Preferenčni glas konkretno vpliva na poimensko sestavo parlamenta. Volivci namreč ne morejo biti le navijači svojih ekip, oni morajo imeti možnost določitve, kdo bodo tisti, ki bodo v njihovem imenu igrali," je dejala.
Prepričana je, da je na ta način demokracija močnejša. "Demokracija je močnejša tudi takrat, kadar je med volivcem in izvoljenim poslancem čim manj posrednikov. Vsak korak, ki volivca približa izvoljenemu poslancu, je zato korak k boljši demokraciji, k neposrednejši demokraciji," je dejala.
