Miha Dajčman
Le redki so dogodki v občini Kungota, na katerih obiskovalce izza bogato obložene stojnice ne pozdravi Andrej Rudl. Upokojenec, ki je bil vrsto let zaposlen v Mariborski livarni Maribor, je iznajdljiv in dobrega srca, njegova pozitivna energija pa je nalezljiva. Kdor ga je že imel priložnost spoznati, ve, da je nadvse zgovoren. Pa saj je zgovoren vsak dober trgovec, si najbrž mislite, a za Rudla je pomembno tudi, kaj pove. Sam pravi, da ni za vsako družbo, da je včasih preveč rigorozen in detajlen. A verjetno prav odkritih debat dandanašnji manjka. Če Andreju Rudlu prisluhnete, boste po pogovoru bogatejši tudi za kakšno od njegovih življenjskih modrosti. In teh ni malo. Da bi zapisali vse, kar nam je povedal pred dnevi, ko smo se z njim srečali v središču Kungote, bi zapolnili nekaj strani časnika, ki ga berete. A ker smo s prostorom (in pozornostjo bralstva) omejeni, bomo skušali povedano strniti. Vas pa vabimo, da ga ogovorite ob stojnici na kakšnem od naslednjih dogodkov v Kungoti, Juriju ob Pesnici ali Svečini.
Za začetek naj delimo besede njegovega očeta, ki jih je izrekel takoj, ko smo vključili diktafon. "Oče mi je nekoč dejal: 'V življenju se nikdar ne sili naprej, četudi boš vedel, da si od koga boljši. Počakaj, da te nekdo opazi.' In jaz to upoštevam." Povod za te besede je bila neka druga zgodba, a lahko bi jo povezali tudi s tem, da smo se za intervju dogovarjali večkrat, pa se ni in ni izšlo. Saj tudi tokratno srečanje ni bil intervju, pač pa pogovor o desetinah zgodb, ki so se v sedmih desetletjih pripetile Andreju Rudlu. Življenje ni bilo vedno prizanesljivo z njim in njegovo družino, a nesrečnim zgodbam odločno kljubuje in ustvarja takšne, ki so lahko navdihujoče za slehernika.
S sinom izdelala več kot 700 različnih artiklov
"Že 28 let iščem pozitivno energijo. Tu in tam jo najdem pri ljudeh. Ta energija pa poskrbi za mojo samoobnovo," pove. Leta 1997 se je s kolesom ponesrečil njegov sin, prav tako Andrej Rudl, takrat mladostnik, nadobuden košarkar. Življenje družine Rudl se je spremenilo, Andrej mlajši je od takrat na invalidskem vozičku. Pred 15 leti je Andrej starejši postal upokojenec, v zadnjem poldrugem desetletju pa sta oče in sin ustvarila nebroj lesenih izdelkov, ki gredo ob posebnih priložnostih za med.
"S sinom sva kupila laser (gravirni stroj za les, op. p.). Do zdaj sva izdelala okoli 700 različnih artiklov, idejne šasije za njih. Nekatere sva izdelala enkrat, druge narediva v ogromnih serijah," navrže Rudl. Sin skrbi za tehnično izvedbo in programiranje, oče za izvedbo in prodajo. "Ves čas skušam poskrbeti, da sin sodeluje in je aktiven. Moje pravilo je, da sinu ne pustim, da njegovi možgani ne bi delali. Pomemben je njegova miselna aktivnost. Če ima idejo, ki je ne more izvesti, naj jo pove in bova našla človeka, ki jo bo izpeljal. Veliko mi pomaga. Pa še računalniško je bistveno bolj pismen od mene," se nasmeji naš sogovornik. Toda v isti sapi Andrej Rudl pove, da njuna aktivnost ni primarno tržno naravnana, saj izdelke prodajata za tolikšen znesek, da so poravnani stroški. Nemalokrat se bo zgodilo, da boste na Rudlovi stojnici kaj dobili kar v dar, četudi ničesar ne boste kupili. Naj bo to šilce njegovega žganja ali pecivo v obliki orehov, po katerem je znan.
Ja, številna znanja ima Andrej Rudl. Pred leti je za svoj sadni kruh serijsko prejemal priznanja na Festivalu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Zadnja leta v svoji Čebelji vasi v zemlji zori penine iz jurke. Da, uganili ste, je tudi čebelar. Hobi čebelar, pravi sam. In v njegovi Čebelji vasi bo, ko bo primeren čas za to, nastala njegova mala prodajalna. Tam bo mogoče kupiti tudi žganja. Z žganjekuho se ukvarja že več kot 50 let. Ko je odraščal na Plaču, je najprej pri žganjekuhi pomagal očetu, potem se je obrti lotil sam. Ko so se v Juriju ob Pesnici pred nekaj desetletji začela Jurjevanja, je bil Rudl tam eden prvih "štantarjev", žganje pa je kuhal kar med dogodkom.
Predvsem po Polhovem likerju je znan Andrej Rudl. Kaj je njegova skrivnost? "Lipovi listi. Ti imajo tako močan vonj, da ko veje prepeljem, v avtu še dva tedna diši, kot bi po njem razlil lipov parfum," pove. Iz lipe dela tudi čaj. Iz različnega sadja pa marmelade. Izkoristi torej čim več (naravnih) danosti, da jih oplemeniti.
"Bodi prepoznaven po prijaznosti"
In zakaj je Rudl tako neutruden in ves čas aktiven? "Ves čas pravim sinu in tudi drugim, da smo vsi kot športniki, ki se pripravljajo na olimpijske igre, ki so vsaka štiri leta. Športnik ne pride na olimpijado in kar zmaga. On celo življenje trenira, pa od ene do druge olimpijade, da je najboljši. Ne smeš nehati. Ko nehaš, ko prekineš aktivnosti in razmišljanje, se umiri in ustavi tudi telo. Potem pa telo težko zbudiš. Morda si boš mislil, da še lahko, a ne bo enako. Tudi pljučno kapaciteto moraš vzdrževati. Zato pa živim vsako minuto," razloži Rudl.
Preden smo se razšli, nam je dejal še: "Bodi prepoznaven po prijaznosti. Ata mi je govoril: 'Prijaznost se splača, prijaznost se vrača.' In to drži. In še nekaj me razžalosti - nekateri več prijaznosti ne znajo sprejeti. Nekdo te ima za nenormalnega, če si prijazen do njega. Pa bi prijaznost morala biti vsakdanja vrlina." Na logotipu njegove Čebelje vasi piše še: "Prijaznost je pozitivna energija. Nesebičnost je vrlina."
