
Slovenska nogometna reprezentanca se na Brdu pri Kranju pripravlja na štiri obračune, ki jo čakajo v tem reprezentančnem oknu v ligi narodov. Znova se bo morala znajti brez ob Janu Oblaku glavnega zvezdnika, ki je za izbrano vrsto nazadnje nastopil v lanskem koledarskem letu. Benjamin Šeško je tik pred zdajci še četrtič zapored odpadel zaradi poškodbe. Kako so se torej v reprezentanci in svojih klubih v času od zadnjega Šeškovega reprezentančnega nastopa odrezali napadalci, ki bodo na tekmah proti Škotski, Severni Makedoniji in Švici poskušali zakrpati nastalo vrzel?

Slovenija je brez Benjamina Šeška od 13. oktobra lani, ko si je Radečan nazadnje nadel dres z državnim grbom, odigrala šest tekem, na teh pa dosegla prav toliko golov. Polovico sicer na marčevski prijateljski tekmi proti Črni gori, ki jo je kot edino v tem obdobju tudi dobila. "Zelo mi je žal, da bom moral izpustiti naslednje tekme reprezentance. Za Slovenijo sem vedno igral in vedno bom igral s srcem in ponosen. Zdaj je najpomembnejše, da se popolnoma posvetim okrevanju. Že delam za to, da se čim prej vrnem na igrišče ter znova pomagam reprezentanci in klubu. Verjamem v naše fante in prepričan sem, da bodo tudi tokrat pokazali moštveni duh, ki nas je vedno krasil. Komaj čakam, da bom lahko znova oblekel dres z državnim grbom, do takrat pa bom največji navijač Slovenije. Mi, Slovenci!" je po družbenih medijih vsem navijačem sporočil Šeško, ki se mu zaradi poškodb še ni uspelo odzvati kateremu izmed vabil aktualnega selektorja Boštjana Cesarja in je nazadnje torej nastopil še pod taktirko Matjaža Keka.
Pričakovanja so privilegij
Peterica, ki bo za mesto v napadu konkurirala namesto napadalca Manchester Uniteda, je od njegovega zadnjega nastopa skupaj dosegla dve tretjini vseh reprezentančnih golov, torej štiri od šestih. Žan Vipotnik je s strelsko krono v pretekli sezoni druge angleške lige in ob odsotnosti Šeška na svoja ramena privabil pričakovanja mnogih. "To je vedno privilegij, ampak konkurenca je res velika. Vsi zabijamo gole, kar je pohvalno in dobro za ekipo, za selektorja, ki ima večji izbor. Upam, da se bo tisti, ki bo igral, izkazal," je pred sobotno tekmo proti Škotski dejal napadalec Swanseaja, ki se je dotaknil tudi odsotnosti vrstnika: "Zagotovo ni lahko. Tudi s psihološkega vidika, da izpusti reprezentanco zdaj, ko se je začelo tekmovalno obdobje. Upam, da se bo čim bolje izteklo zanj, da bo počitek čim krajši in da se bo čim prej vrnil."

Je tudi najboljši slovenski strelec v tem obdobju, saj je dosegel dva gola, oba na prijateljskem dvoboju s Črno goro, medtem ko je v klubski majici kar enaindvajsetkrat stresel mreže tekmecev. Izkušenj mu ne manjka, tokrat pa bi lahko prišle še kako prav. Andraž Šporar je od zadnjega nastopa njegovega partnerja v reprezentančnem napadu v klubskem dresu dosegel 16 zadetkov in enega za izbrano vrsto. Danijel Šturm je svojo kariero obudil, ko je pred letom dni podpisal za Celje in od takrat je pri 26 letih njegova nogometna pot šla le strmo navzgor. Od zadnjega Šeškovega reprezentančnega nastopa je na prijateljski proti Črni gori prišel do prvega reprezentančnega gola, hkrati pa jih je še deset dosegel za kar tri različne klube: Celje, Sigmo iz Olomuca in praško Slavijo. Dva iz omenjene trojice se bosta proti Škotski, če Cesar ne bo postregel s kakšnim presenečenjem, zagotovo znašla v začetni enajsterici, morda celo vsi trije, saj se Šturm dobro znajde tudi na obrobju zvezne vrste.
Primeren trenutek za prvenec?
Žan Celar, ki se je reprezentančnim kolegom pridružil naknadno, po odpovedih Šeška in Nika Prelca, je za izbrano vrsto nazadnje nastopil 14. novembra pred dvema letoma proti Norveški, ko je denimo Šeško dosegel za zdaj svoj zadnji gol za reprezentanco. Celarja so od dresa s Triglavom na prsih za nekaj časa oddaljile poškodbe in slabe predstave. V prejšnji sezoni se na 18 tekmah niti enkrat ni veselil zadetka, v tej pa jih ima po le desetih nastopih že sedem. Povratek v Švico, kjer je nekoč že serijsko zabijal v dresu Lugana, mu je očitno dobro del, saj se je pri nekdanjem velikanu Baslu znova prebudil, toda na svoj prvenec za Slovenijo še čaka. Tudi Aljoša Matko v svoji statistiki še nima gola za izbrano vrsto, pa čeprav je že bil najboljši strelec madžarskega prvenstva in je od lanskega oktobra za Ujpest zabil 17 golov, formo iz minule pa prenesel v trenutno.
Odkar je lansko poletje iz Lepiziga prestopil v premier ligo, Benjamin Šeško slovenski reprezentanci zaradi poškodb večino časa ni bil na voljo. Radečan se je z večjimi odsotnostmi nazadnje soočal v sezoni 2021/22, ko je še nosil dres Salzburga in je bil z igrišč skupno odsoten 61 dni oziroma je izpustil 12 tekem. Že v prvi sezoni pri Manchester Unitedu so ga poškodbe z igrišč oddaljile za skupno 112 dni, v tem času pa je izpustil 10 tekem. Kar tretjina tekem, ki jih je v karieri izpustil zaradi dlje trajajočih odsotnosti, je bila reprezentančnih. Odkar se Šeško dokazuje v enem največjih angleških klubov, je za izbrano vrsto zbral le štiri nastope od možnih desetih, katerih število se bo po tej reprezentančni akciji povišalo na skupno štirinajst.





