Uroš Gramc
Že decembra je napovedal, da bo avgusta na dirki po Španiji lovil rekordno peto zmago. Letos ni prav veliko dirkal, osredotočen je bil na ta cilj, toda do zadnjega nismo vedeli, če se bo Primož Roglič le udeležil Vuelte. O trku na treningu je najprej spregovoril, ko se je dva dni pred Gran Partido v njegovem domu v tujini v Monaku postavil pred zbrane novinarje.
"Ko me je avtomobil zadel, sem sprva mislil, da sem jo dobro odnesel. Hitrost je bila zelo majhna in padel sem na bok, na rit. Moja velika rit me je rešila," se je Primož Roglič v svojem slogu pošalil. Toda ni bilo smešno, kar je sledilo. "Pojavil se mi je izjemno velik hematom. V zadnjih treh tednih nisem mogel početi veliko. Najtežje si je bilo obuvati nogavice. Še vedno ne morem ležati na desnem boku, toda počutim se dovolj dobro, da lahko kolesarim in sem tukaj na startu Vuelte."
Kapetan ekipe Red Bull-Bora-Hansgrohe ni prav veliko razmišljal o kolesu v tistem času, kaj šele o boju s Tadejem Pogačarjem in drugimi v pelotonu. "Po nesreči nisem mogel niti sedeti, kaj šele kolesariti. Če bi me vprašali pred desetimi dnevi, bi rekel, da ne morem voziti kolesa za vožnjo na čas."
Zato ni treniral, kar bi nujno moral, ampak se je zdravil. In zato ne ve, kaj naj od dirke pričakuje. "Prva etapa z devetimi kilometri bi morala še biti v redu, potem pa bomo videli, kako bo šlo," je dejal 36-letni Zasavec. Starost je tudi eden od razlogov, da se je odločil za start.
"Starejši kot si, manj priložnosti dobiš, posebej tako velikih kot je Vuelta. Da je start v Monaku, je res nekaj posebnega. Letos še nisem startal na tritedenski dirki, tako dolgo bi rad odpeljal," je povedal Kisovčan, ki mu ni preostalo drugega, kot da je sprejel, kar ga je doletelo. "Kar se bo zgodilo, se bo. Pa če sem v dobri ali v slabi formi. Hočem le sedeti brez velikih bolečin in se tako premikati."
