(PREGLED) Celjska evropska sezona: Na tekmi vsak Celjan, kako je Svit postal kralj in koliko se je steklo v blagajno

Sezona, ki je obetala še več, a se je na koncu zaključila prej od lanske. Nogometaši Celja so v četrtek sklenili letošnjo evropsko pot, potem ko jim v osmini finala konferenčne lige ni uspelo nadoknaditi visokega zaostanka. Čeprav so v Atenah AEK premagali z 2:0, pa so teden dni prej v knežjem mestu izgubili za kar štiri gole razlike.

Celjska evropska zgodba se je v letošnji sezoni začela pisati 18 tekem in 12 tekmecev pred tem. Kot pokalni prvaki so grofje svojo pot pričeli v prvem krogu kvalifikacij za evropsko ligo, kjer so preskočili Sabah iz Bakuja, nato pa jih je za las ugnala ciprska Larnaka. Sledila sta dvoboja s starim znancem iz lanske osmine finala Luganom in playoff z Banikom iz Ostrave. Oboje so grofi preskočili brez težav. Evropa se je vrnila v knežje mesto, kjer so lahko računali tudi na izkušnje.

Ko ti v hrbet gledajo evropski velikani

Če so lani trepetali vse do zadnjega, jim je letos steklo precej bolje. Tri zmage, nad AEK-jem, Shamrockom in varšavsko Legio, na uvodu v ligaški del so jim že zagotovile drugo zaporedno evropsko pomlad, toda le ena točka na preostalih treh tekmah, proti Sigmi iz Olomuca, Rijeki in Shelbournu za las, ni prinesla neposrednega preboja med najboljših 16. Celjani so v dodatnih kvalifikacijah za izločilne boje odpravili kosovsko Drito, nato pa se jim je AEK pošteno maščeval za poraz na prvi tekmi evropske jeseni. Častna zmaga v Atenah je prinesla še nekaj dodatnega denarja. Tega so Celjani letos v Evropi zaslužili vsega skupaj 8,39 milijona evrov, kar je še nekoliko več kot lani, ko so svojo pot sklenili proti Fiorentini v četrtfinalu. Upoštevajoč le zaslužek, je vodilna zasedba slovenskega državnega prvenstva med klubi, ki so letos nastopili v konferenčni ligi, zasedla 14. mesto. 

Klubsko blagajno so polnile tudi prodane vstopnice. Domače tekme je od prve proti Sabahu obiskalo več kot 45 tisoč navijačev, kar je približno toliko, kot če bi si eno tekmo ogledal vsak občan mestne občine Celje. Obisk je dosegel vrhunec v tretjem krogu ligaškega dela, saj je bil domači obračun z Legio razprodan. V letošnjem sodelovanju v konferenčni ligi je edini slovenski predstavnik skupno nanizal deset zmag, torej eno več od klubov, kot so Arsenal, Real Madrid in Bayern. Ker se bosta slednja srečala v četrtfinalu lige prvakov, bodo Celjani letos zagotovo v Evropi zbrali vsaj enako število zmag kot eden izmed evropskih velikanov. Več so jih trenutno dosegli le AZ, Braga in Midtjylland. Pod sedem zmagoslavij se je podpisal Albert Riera, ki je februarja sprejel službo pri nemškem prvoligašu iz Frankfurta, dve je dodal Ivan Majevski, medtem ko je ekipo skozi mednarodni labodji spev uspešno popeljal Vitor Campelos.

Priklonite se kralju Svitu Sešlarju

Na zadnji tekmi je svojo edino evropsko asistenco letos prikazal zimski prišlek in najdražja okrepitev v zgodovini kluba Svit Sešlar (Celjani so zanj odšteli 1,1 milijona evrov). Na prvi pogled sicer sila nepomemben podatek, toda ob zavedanju, da gre za kralja podaj lanske sezone konferenčne lige, je zgodba nekoliko drugačna. Sešlar je s tem pri skupno devetih asistencah v konferenčni ligi, kar mu skupaj s Cristianom Biraghijem dodeljuje naziv absolutnega kralja asistenc konferenčne lige. Pred njima je sicer še Árni Frederiksberg, vendar je član Klaksvika pri sedmih golih od skupno desetih sodeloval v kvalifikacijah in ne od skupinskega ali ligaškega dela naprej, zato ta naziv pripada Sešlarju in Biraghiju.

Celjani so imeli letos tudi svojega aduta med strelci. Franko Kovačević je na prvih dveh tekmah dosegel kar pet zadetkov in bil najboljši strelec te sezone vse do nedavnega, saj so ga preostali napadalci prehiteli šele ob koncu meseca februarja, ko hrvaški napadalec že kar nekaj časa ni bil več član Celja. Dobre predstave na mednarodnem odru so ga za rekordno odškodnino v višini treh milijonov evrov odpeljale v Ferencvaroš, še nekaj dni pred tem pa je Danijel Šturm za 1,9 milijona odšel k Sigmi iz Olomuca.

Bodo evropske tekme v prihodnje stalnica?

So pa grofje storili tudi veliko dobrega za položaj slovenskega nogometa v evropskih klubskih tekmovanjih v prihodnje, predvsem pri preboju skozi kvalifikacije. Slovenija je letošnjo sezono začela na 28. mestu Uefine lestvice petletnega koeficienta in napredovala na 26. mesto. Ker ob začetku naslednjih kvalifikacij ne bo več aktualen koeficient iz sezone 2021/22, pa bo skočila vsaj na 24. mesto. Če bo naša nogometna zveza še mesto višje, bo vse odvisno od tega, koliko koeficientnih točk bo v četrtfinalu konferenčne lige nabral Šahtar iz Donecka. Pozicija je ugodna, saj bi vsaj 22. mesto ob koncu naslednje sezone prineslo to, da bi vsi slovenski klubi z izjemo pokalnega prvaka svojo pot začeli vsaj v drugem krogu kvalifikacij. Zakaj vsaj v drugem krogu? Ker lahko dovolj visok koeficient posameznega kluba pomaga, da ta določeno fazo tudi preskoči. Slednje se v prihodnji sezoni nasmiha prav Celjanom.

Če bodo grofje postali slovenski državni prvaki, bodo nastopili v kvalifikacijah za ligo prvakov. Glede na državni koeficient bo mesto za njih rezervirano v prvem krogu kvalifikacij, a bi se zaradi lastnega klubskega koeficienta lahko premaknili neposredno v drugi krog. Ta scenarij se bo uresničil, če se bo zmagovalec letošnje lige prvakov v najelitnejše klubsko tekmovanje na svetu prebil že skozi domače prvenstvo. To se ponavadi tudi zgodi, sploh ker si je kar šest od osmih letošnjih četrtfinalistov to v teoriji že zagotovilo. Posledično mesto v drugem krogu dobita kluba, ki imata v prvem krogu kvalifikacij najvišji klubski koeficient, to pa sta Slovan iz Bratislave in Celje. Z morebitnim mestom v drugem krogu kvalifikacij bi Celjani za tretjo zaporedno evropsko jesen morali le enkrat uspešno napredovati, ob dejstvu, da jim uspešne predstave na evropskem odru v zadnjih dveh sezonah le v playoffu za ligo prvakov ne prinašajo statusa nosilca.

V vseh treh evropskih klubskih tekmovanjih ostajajo le še klubi, ki prihajajo iz devetih držav. Ljubitelji slovenskega klubskega nogometa lahko letošnjo sezono označijo kot uspešno, saj so slovenski klubi na mednarodni sceni skupno dosegli 13 zmag, kar je ena več od konkurentov iz nogometno precej bolj podkrepljenih Avstrije, Hrvaške in Srbije. Pred nekaj leti še sanje, ki so danes svetla realnost slovenskega nogometa, zato naj gre ta krivulja v prihodnje le še navzgor.