Pogačar na prvi Ardenski klasiki: Hazardiranje ni prineslo sreče

Običajno se ob napadu Tadeja Pogačarja tekmeci že vdajo in dirkajo le še za drugo mesto. Sila redko se je namreč pripetilo, da bi ga kdaj ujeli. No, na največji nizozemski dirki Amstel Gold je bil eden takšnih trenutkov, ko je prvi kolesar sveta že 47 km do cilja izginil z obzorja. Takrat je sicer Julian Alaphillipe napadel in mu je le sledil, pet kilometrov kasneje pa je Francoz omagal in Pogačar je ostal sam. A tokrat se konkurenca ni vdala, Remco Evenepoel in Mattias Skjelmose sta ga ujela le osem kilometrov do cilja, v sprintu trojice pa je 24-letni Danec ugnal svetovnega in olimpijskega prvaka za največjo zmago v karieri. Slovenski as, ki si s petimi zmagami letos s še štirimi kolesarji deli drugo mesto (dve več ima belgijski sprinter Tim Merlier), se je moral zadovoljiti z drugim mestom. 

Nič se ni izšlo po željah

"Zelo dobro smo dirkali, ampak na koncu je bila ciljna črta pet metrov predaleč in ja, drugo mesto," ni bil ravno prešerne volje Tadej Pogačar. Njegov zgodnji napad na 255,9-kilometrski preizkušnji je bil pričakovan, a ni mogel verjeti, da je izkušenemu Francozu tako hitro pošla sapa. Teren ni bil najbolj primeren za solo vožnjo, sploh pa mu tekmeci niso pustili, da bi se preveč oddaljil. Skupina za njim ni bila velika, je bila pa dokaj složna oziroma ni taktizirala, kar ga je malce presenetilo. Nato pa je še zelo dobro sodeloval dvojec Skjelmose-Evenepoel, ki se je podal za njim, najprej Danec in nato Belgijec, potem pa oba skupaj.

"Močan veter v prsi je pihal in si nisem mogel privoziti večje prednosti. Vedel sem, da se mi bosta na vzponih približevala, zato sem pospeševal čez vrh in v dolino. Okrog 15 kilometrov do cilja je bilo precej spusta, predvideval sem, da bo tam plačal, da sem bil sam, malo je zmanjkalo. Nekako počakal sem ju in poskušal zmagati v sprintu, ampak to je bilo hazardiranje, iz katerega je prišlo drugo mesto," je potek dirke skozi svoje oči razložil Gorenjec. 

Po težkem dnevu nikoli ne veš, koliko ti je ostalo v nogah. "Nisem vedel, kdo od njiju je boljši. Za Remca sem vedel, da je dober, na zadnjem vzponu sem pričakoval njegov napad, zato sem mu le sledil, ampak v sprintu je bil najmočnejši Skjelmose, ki je imel kot zadnji tudi najboljši položaj," je dejal Pogačar, ki mu je na odru za zmagovalce manj teknilo pivo kot ob zmagi predlani. Takrat je kozarček zvrnil na dušek, tokrat je naredil le požirek. 

Evenepoel: Dvom v Pogačarju

Največ razlogov, da ga je izpraznil, in potem še kakšnega zraven, je imel najmlajši na odru za zmagovalce. Danec je imel zelo dolg zmagovalni post vse od lanskega državnega prvenstva v kronometru. Letos dirke še ni končal na vrhu in niti tokrat menda tega ni pričakoval. "Manj kot deset odstotkov možnosti sem si pripisal v sprintu. Zelo sem trpel že ob Remcu, opravil je 80 odstotkov vsega dela. Proti koncu sem imel težave že slediti mu, prosil sem ga, naj on vleče na vzpone. Pomagal sem mu le zato, ker bi bil zadovoljen že s stopničkami. Nisem si mislil, da še imam kaj v nogah," je povedal Mattias Skjelmose. Zaveda pa se, da je na tak način lahko le enkrat prišel do (12. profesionalne) zmage: "Zdaj bodo večje zvezde verjetno malo bolj pazile name." 

In kaj je na to porekel Remco Evenepoel? "Imam mešane občutke. Petdeset metrov prehitro sem pričel sprintati. Če ne bi padel in z Woutom van Aertom 30 km lovil glavnine, bi zmagal. Na tako težki dirki plačaš v gotovini za vsako napako. Pozitivno je, da sem se vrnil od daleč, da sem bil šele na svoji drugi dirki v letu najmočnejši, kar me zelo motivira," je povedal povratnik po hudi poškodbi. Zadovoljen je bil tudi, da Pogačar ni zmagal. "V normalnih razmerah bi bil najmočnejši od nas treh, ampak je bil poražen. Da sva ga ujela, je še posebej dobro. To bo vneslo vanj nekaj dvoma. Jaz ne bom ponovil iste napake v Liegeu," se je 25-letni Belgijec zasukal že proti naslednji nedelji, tretji Ardenski klasiki." 

Še prej se bodo vsi ti v sredo udarili na drugi - Valonski puščici. A Skjelmose stavi na moštvenega kolega pri Lidl-Treku. "Trenutno vidim le enega na svetu, ki lahko premaga Pogačarja na Mur de Huy, in to je Thibau Nys," je izpostavil 22-letnega Belgijca, po Mathieuju van der Poelu in Woutu van Aertu tretjega ciklokrosista, ki želi blesteti tudi na cesti. Na dirki Amstel Gold je debitiral z 12. mestom. Slovenski šampion se na konkurenco ne ozira, dirko sredi tedna bo vzel kot pripravo za nedeljsko Staro damo, na četrti in zadnji spomladanski spomenik, na katerem je že dvakrat zmagal. A niti slavje na slovitem zidu Huya, izjemno strmi zaključni špici, mu ni tuje. Že petkrat je poskusil, nazadnje (predlani) mu je le uspelo. "Letos bom spet probal. Noge so odlične in to bo odlična priprava na večji cilj," je odločen Tadej Pogačar.