Nogometna tekma šestnajstine finala svetovnega prvenstva med Portugalsko in Hrvaško bo ponudila tudi obračun med dvema veteranoma: 41-letnim Cristianom Ronaldom in 40-letnim Luko Modrićem. Oba nekdanja najboljša igralca sveta ostajata kapetana svojih ekip. Pri 39 letih na tem SP blesti Lionel Messi, s šestimi goli po skupinskem delu najboljši strelec.
Tako Modrić kot Ronaldo se sicer soočata z vprašanjem, ali je njun status narodnih junakov zdaj bolj breme kot spodbuda za upanje na napredovanje. Pri 41 letih je Cristiano Ronaldo kljubovalno zavpil "Vrnil sem se!", potem ko je dvakrat zadel proti Uzbekistanu in postal prvi, ki je zadel na šestih SP. Vendar Portugalski po zmagi nad 60. ekipo sveta ni uspelo premagati DR Konga in Kolumbije ter se je zato znašla v težjem delu žreba. "Že 23 let sem profesionalec in kadar koli kaj ne gre dobro, sem za to kriv jaz. Slišati je, Cristiano je star, on ne more več," je portugalski kapetan potožil na tem prvenstvu, kjer se kaže naraščajoč trend zvezdnikov na elitni ravni.
Dosledni trening, optimalna prehrana
Športni zdravnik Hans-Georg Predel, vodja Inštituta za kardiovaskularne raziskave in športno medicino na univerzi v Kölnu, je za nemško tiskovno agencijo DPA pojasnil, zakaj lahko vrhunski nogometaši danes tako dolgo ohranjajo svojo raven uspešnosti. "S fiziološkega vidika se maksimalna telesna zmogljivost dejansko začne počasi zmanjševati med tridesetim in štiridesetim letom starosti. Posebej so prizadeti maksimalna absorpcija kisika, eksplozivna moč in hitrost sprinta. Vendar pa se ta proces odvija veliko počasneje, kot se je prej mislilo, in ga je mogoče znatno upočasniti z doslednim treningom, profesionalnim okrevanjem, optimalno prehrano in individualizirano zdravstveno oskrbo," je uvodoma dejal Predel.
"Že 23 let sem profesionalec in kadar koli kaj ne gre dobro, sem za to kriv jaz"
Kot je dodal, pa vrhunski nogomet vključuje veliko več kot le športne sposobnosti, saj se zanaša na kompleksno interakcijo tehnike, igralne inteligence, predvidevanja, taktičnega razumevanja in izkušenj. "Prav te veščine se ohranjajo ali celo izboljšujejo skozi leta. Posledično starejši igralci kompenzirajo del starostnega fizičnega upada z učinkovitejšimi vzorci gibanja, boljšim odločanjem in pozicioniranjem," je poudaril Predel in pojasnil, da sodobna diagnostika zmogljivosti in upravljanje treninga omogočata natančno odmerjanje obremenitev in preprečevanje poškodb.
Vseeno pa je povedal, da Messi, Modrić in Ronaldo ostajajo izjeme. "Športniki, ki tekmujejo na najvišji mednarodni ravni pri 40 letih, ostajajo izjeme. Običajno imajo izjemno dobro genetsko predispozicijo, desetletja ostajajo skoraj brez poškodb in svoj življenjski slog dosledno prilagajajo elitnemu športu."
Nogometaši pred plavalci in sprinterji
Znanstveni podatki kažejo, da je visoka športna uspešnost mogoča tudi v pozni starosti. Predpogoji vključujejo sistematičen režim treninga, ustrezno okrevanje in prilagoditev treninga biološki starosti. "Ključna razlika je v tem, da je sicer visoko raven uspešnosti moč ohranjati dolgo časa, vendar zaradi učinkov staranja absolutne vrhunske uspešnosti ni mogoče v celoti ohraniti."
Imajo pa nogometaši precej boljše možnosti za doseganje uspehov v poznejših letih, pravi Predel, kot na primer plavalci ali sprinterji: "Nogomet je kompleksen ekipni šport. Uspeh ni odvisen le od največje hitrosti ali moči, temveč v veliki meri od tehnike, zavedanja igre, taktičnega razumevanja, kakovosti odločanja in izkušenj. Ti dejavniki s starostjo pogosto postanejo še pomembnejši."
Nasprotno pa na primer o uspehu v sprintu ali plavanju skoraj izključno odloča največja živčno-mišična zmogljivost; lastnost, ki s starostjo relativno zgodaj upade, pravi Predel: "Že majhne izgube eksplozivne moči ali največje hitrosti sprinta lahko v teh disciplinah odločajo. V nogometu pa lahko starejši igralci delno nadomestijo fizične pomanjkljivosti z vrhunsko igralno inteligenco, predvidevanjem in učinkovitejšimi vzorci gibanja."
