S tretjim mestom skupno je naslov slovenske prvakinje v maratonu pričakovano osvojila Neja Kršinar (2:45:30), presenetljivo pa na skupnem sedmem mestu Simon Navodnik (2:31:00).
Primož Kobe (1:07:46) in Anja Fink (1:14:06) sta zmagala na 21 km. S časom 30:40 je na 10 km slavil 21-letni Vid Botolin in postavil mlajši članski slovenski rekord. Klara Lukan je bila na najkrajši razdalji pričakovano najboljša med atletinjami (33:03).
Lani je med ženskami za zmago na 42 km dosedanji rekord maratona v slovenski prestolnici (2:21:08) zabeležila Etiopijka Siranesh Dagne Yirga. Njena rojakinja Gerado Senbeta Zinash je tokrat ta dosežek popravila na tri sekunde.
Veliko več zdravniških intervencij kot lani
Vodja zdravniške službe Petra Zupet je pojasnila, da so imeli več kot 50 odstotno povečanje intervencij glede na lansko leto, ko pa je bilo tudi bistveno manj udeležencev (13.738). Tudi letos ni bilo nobenega takega stanja med udeleženci, bi bi ogrožal zdravje posameznikov.
"Vreme, kar vroče je bilo, seveda vpliva na telesne zmogljivosti. Menim pa, da se je treba prilagajati vremenu, torej izbrati pravo dolžino proge in ritem teka, ki se ga trenira prej. Prav tako se je treba za maraton res dobro praviti," je opozorila Zupet. Vodila je 20-člansko medicinsko ekipo, v kateri je bilo šest zdravnikov. Na voljo so imeli prek 15 defibrilatorjev, ki so ostali neuporabljeni.
Na 42 km je več kot pol minute za Kipngetichem zaostal njegov rojak Kipkemoi Kiprono (2:07:29), tretji je bil Etiopijec Gossa Ambelu Challa (2:07:43). Šesto mesto je zasedel lanski zmagovalec Etiopijec Adihana Gebretsadik. Lani je slavil z drugim dosežkom v zgodovini tega tekmovanja (2:06:09), pred njim je le njegov rojak Sisay Lemma Kasaye z rekordom iz leta 2018 (2:04:58).
Drugi na 21 km je bil tokrat Timotej Bečan (1:09:12), tretji Nemec Markus Bretterklieber (1:09:13). V ženski konkurenci je bila druga Maruša Mišmaš Zrimšek (1:16:18), ki je dejala, da se je teka udeležila predvsem zato, da je v prvi polovici pomagala možu, ki je tekel na 42 km. Tretji čas (1:17:21) je s slovenskim rekordom do 23 let postavila Liza Šajn.
Botolinu se je najbolj približal rojak Jakob Medved z desetimi sekundami zaostanka, tretji je bil Jan Kokalj (29 sekund zaostanka). V ženski konkurenci sta bili za Lukan na drugem in tretjem mestu Nemki Lisa Oed (36:55) in Olivia Gürth (37:35).
V dveh dneh nekaj manj kot 20 tisoč tekačev
Maratona se je v dveh dneh udeležilo 19.107 tekačev, na nedeljskih osredjih tekih na 10, 21 in 42 km jih je bilo 11.796 iz rekordnih 68 držav. Kljub številnim zdravniškim posredovanjem težjih primerov ni bilo, proračun v višini okrog milijona evrov se je tako kot število udeležencev vnovič približal tistim pred pandemijo.
"Želja in cilj sta bila, da letos zvišamo številke. Imamo sicer manjši delež Slovencev na tekmi od prejšnjih, a v nedeljo prek 30 odstotni delež tujcev iz res velikega števila držav. S tem smo zelo zadovoljni. Poskusili smo s promocijo v tujini in očitno smo naredili tudi prave korake," je povedala vodja organizacijskega odbora maratona Barbara Železnik.
Povabili so tudi najboljše slovenske tekače in tekačice na dolge proge, to bodo po besedah vodje nadaljevali v prihodnje. Prav tako bo ostal program elitnih tekačev iz tujine, saj to zahteva zlati znak Svetovne atletike, ki je za platinastim, rezerviran res za peščico največjih maratonov na svetu, drugi najvišji.
Železnik ocenjuje, da lahko ob nekoliko težji progi na novi trasi rekord na 42 km med atletinjami še izboljšajo, povsem drugače je med maratonci. Etiopijec Sisay Lemma Kasaye je z zmagovitim dosežkom leta 2018 (2:04:58) maraton v slovenski prestolnici po doseženem času postavil ob bok najboljšim na svetu. Lani je med ženskami dosedanji rekord maratona (2:21:08) zabeležila Etiopijka Siranesh Dagne Yirga. Njena rojakinja Gerado Senbeta Zinash je danes ta dosežek popravila na tri sekunde.
Novost letošnje tekme, start so preselili na ploščad Ajdovščina, je zahtevala tudi spremembo proge na nekaterih delih. "Start smo spremenili, ker je bilo pri Drami premalo prostora. Kulisa je bila lepa, vendar se cesta naprej po Slovenski cesti nato zoži in smo imeli vedno težave, kako spraviti naprej tekače, da se niso zaleteli. Sedaj temu ni tako in ni bilo večjih težav. A nas čakajo še analize," je dodala Železnik.
V nedeljo je bilo na treh razdaljah največ slovenskih udeležencev (7856), sledili so Hrvatje (1101), Srbi (994), Bosanci (246), Italijani (236), Avstrijci (231), Makedonci (157), Nemci (145), Britanci (141) in Islandci (111). Drugih je bilo po manj kot 100, a so prihajali tudi iz zelo oddaljenih krajev, Japonske, Koreje, Filipinov, Venezuele, Kolumbije, Indije, ZDA ter številnih afriških držav.
