Sinoči so v dvorani Lukna pod še kako uspešno sezono črto lahko potegnili mariborski rokometaši. Ti so že pred dvema tednoma postali prvaki 2. slovenske rokometne lige, a so pokal prejeli šele na zadnji domači tekmi. V petkovem večeru je v Lukni, kjer se je na tribunah zbralo mnogo rokometnih privržencev, klonila zasedba Kočevja, ki je Mariborčanom v hrbet gledala od prve do zadnje minute, ti pa so s tem le potrdili izjemno prevlado v tej sezoni.
Vijoličasti so si otipljivo prednost priigrali že v prvem polčasu, ko so v 13. minuti prvič pobegnili na pet zadetkov prednosti (9:4). Sledilo je nekaj umirjenih minut, tekom teh pa je domača zasedba nadzorovala ustvarjeno prednost in na odmor odšla pri plus tri (17:14). Naposled v drugem delu do večjih pretresov ni prišlo, čeprav so se gostje nekajkrat uspeli približati na gol zaostanka pa so Mariborčani obračun mirno pripeljali do konca in slavili z rezultatom 30:25. V domači zasedbi je tokrat najbolj blestel Anže Kristan, ki je dosegel 7 golov, svoje pa je v vratih z 9 obrambami dodal Nace Lesnjak Notersberg. Branikovci so sezono po 22 tekmah sklenili z 19 zmagami, medtem ko so na preostalih treh zabeležili dva poraza in en remi. Najboljši strelec ekipe to sezono je bil Gašper Pungartnik, ki se je na koncu zaustavil pri kar 134 golih in več kot upravičil status odmevne poletne okrepitve, so pa svoje dodali tudi ostali, saj je mariborska zasedba imela za celo postavo igralcev, ki so tekom tekmovalnega leta dosegli 50 ali več zadetkov.
Medalje in pokal najboljši ekipi sezone v tretjerazrednem rokometnem klubskem tekmovanju pri nas je po tekmi podelil predsednik športne zveze Maribor Tomaž Barada. Pri tej svečanosti mu je pomagala Anja Frešer, direktorica slovenskih ženskih rokometnih reprezentanc. Kljub temu pa mariborski rokometni uspeh na koncu ni bil dovolj odmeven, da bi se včeraj v dvorani Lukna pojavil tudi kdo izmed ostalih vidnih članov Rokometne zveze Slovenije. Gre namreč za krovno organizacijo, ki si tako zelo prizadeva stopiti ob bok največjim športnim panogam na svetu, a se hkrati otepa tega, da bi v roke segla ekipi, ki za prepoznavnost rokometa skrbi v drugem največjem mestu. Četudi bi se spodobilo, pa takšna zadeva ne sme zasenčiti uspeha Branikovcev, ki so trenutno športno podhranjenemu Mariboru, ko je govora o ekipnih športih seveda, skozi leto prinesli kar nekaj razlogov za veselje.
