Jubilejni, 30. Ljubljanski maraton je postregel z rekordno udeležbo. Po podatkih organizatorjev je v dveh dneh na različnih tekih sodelovalo 28.618 tekačev, lani pa 25.668. V soboto je teklo 9399 otrok in mladih, na desetkilometrski preizkušnji pa 6287 tekačev. V nedeljo se je na starta polmaratona in maratona podalo še 12.932 tekačic in tekačev.
Drugi dan 30. NLB ljubljanskega maratona sta Kenijec Enock Onchari (2:04:55) in Etiopijka Haftamnesh Tesfay Haylu (2:19:17) zmagala z rekordoma proge na 42 km. Za zmago sta dobila po 50.000 dolarjev (44.500 evrov), kot je po pravilih za maratone z mednarodnim zlatim znakom, med katere sodi ljubljanski. Borut Podgornik, ki je bil zadolžen za vrhunske tuje tekače, je dodal, da bo Onchari za rekord proge prejel še 12.000 dolarjev (10.700 evrov), osem tisoč dolarjev (7100 evrov) pa Tesfay. Vodja maratona Barbara Železnik je dejala, da je proračun maratona okrog dva milijona evrov.
Konec kariere nekdanjega olimpijca
V osrednjem sobotnem delu programa sta na 10 km po pričakovanjih zmagala Vid Botolin in Klara Lukan. Botolin je s časom 28:34 izboljšal tudi slovenski rekord v cestnem teku. V nedeljo novih slovenskih rekordov ni bilo. Na maratonu je potekalo tudi državno prvenstvo, na njem je Primož Kobe zasedel drugo mesto, skupno pa je bil šesti. Nekdanji olimpijec, ki ima drugi najboljši maratonski čas v slovenski zgodovini za rekorderjem Romanom Kejžarjem, je s tem nastopom končal kariero.
"Ljubljanski maraton postaja vse bolj mednarodni fenomen in pomemben del svetovnih maratonov"
V sobotnih jutranjih urah so v središču mesta tekli na šolskih in srednješolskih tekih ter mladina. To je bil lep uvod pred nedeljskimi teki na 21 in 42 km. Preden se je začela po Slovenski cesti viti kolona tekačev, ki so stali v posameznih conah za start, je bila na vrsti predstavitev najbolj množičnih udeležb iz posameznih držav. Ob vsaki med prvo deseterico držav z največ udeleženci so zaigrali njihovo najbolj znano in aktualno pesem. Na Ljubljanskem maratonu so bili prijavljeni tekači iz 84 držav, med vsemi udeleženci pa jih je bilo kar 35 odstotkov iz tujine. Iz 14 držav so prišle delegacije z več kot 100 tekači, največ po gostiteljici Sloveniji pa jih je bilo iz Hrvaške.
"Veliko smo naredili za promocijo v tujini in ljubljanski maraton postaja vse bolj mednarodni fenomen in pomemben del svetovnih maratonov," je dejala Barbara Železnik. Maraton je postregel tudi z veliko novostjo. V prejšnjih letih je bil tudi tek na 10 km v nedeljo, udeleženci so bili povečini navdušeni, da je bila ob jubileju najkrajša razdalja popoldne in dan prej. "Pohvaliti moram organizatorje za zelo dobro strateško odločitev, da so prvič 10 km pripravili dan pred teki na 21 in 42 km. Ni bilo gneče in hitenja kot v jutranjih urah v prejšnjih letih, ko smo prišli ob sedmih, osmih. Več se je pokazalo tudi gledalcev na ljubljanskih ulicah, boljša podpora je bila," je pohvalila organizatorje zmagovalka Klara Lukan, tudi evropska rekorderka v cestnem teku na 10 km.
Dva dneva zaradi varnosti
Železnikova je pojasnila, da so se za ločitev tekov na dva dneva odločili zaradi varnosti. Vse težje je bilo obvladovati vsako leto večje število udeležencev, ko lahko postanejo kakšne ulice "preozka grla" za množice. "Lažje je tudi teči popoldne, ko je topleje, posebno na tako kratki progi. To je nekatere povleklo v to, da so šli prek svojih zmožnosti. Izjemno veliko jih je zato obležalo po prihodu v cilj, česa takega že dolgo nismo videli," je spomnila na sobotni tek.
"Tretji vikend v oktobru je bil znova tekaški praznik. Žal se Primož Kobe poslavlja, je pa to spodbuda za mlajše tekače. Obenem bo ostal vpet v atletiko kot trener, kar že počne. Vesel sem državnega rekorda Botolina. V Ljubljani poteka tudi DP na 42 km, za naslednje leto pa se že pogovarjamo, da bi bilo tu tudi balkansko prvenstvo," je napovedal predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš.
Organizatorji so tudi letos pripravili sejem Tečem, ki je bil na Gospodarskem razstavišču, dodatno so ga obogatili z razstavo o 30-letni zgodovini tega tekmovanja. Oba dneva je za glasne ritmične zvoke skrbela tolkalska skupina The StroyMachine. Predstavili so tudi navijaško himno, ki jo je oblikoval Anže Zavrl s skupino Gadi. Zavrl je lani maraton pretekel s harmoniko in izpolnil enega od pogojev za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, ko je nanjo vso pot tudi igral. V pripravi himne so sodelovali še Rock Partyzani in mladi tolkalci iz Osnovne šole Livada. Ob jubileju so izdali med drugim posebne poštne znamke ter priložnostne zlatnike s podobami Klare Lukan in Vida Botolina, rekorderjev proge na 10 km.
