"Na ta dan ne mečemo bakrenih kovancev, kakor to delajo mnogi pri pogrebih v svojo sramoto. Vsak naj daruje po svojih močeh, vendar toliko, da ga ne bo sram, če bi komu moral povedati, koliko je vrgel! Vrzi, kolikor moreš, kolikor te vsaj malo zaboli in - v nespameti govorim - če se že hočeš pohvaliti, toliko, da bi te drugi občudovali," v predvelikonočnih obvestilih vernikom zaradi "potreb Cerkve" naroča župnik v Ihanu dr. Andrej Marko Poznič.
Moralni teolog, ki je, tudi na družbenih mrežah, redno kritičen do (ne)potez države na relaciji država-Cerkev, nazadnje recimo ob (ne)udejanjanju odločbe ustavnega sodišča o enakovrednem financiranju javnega programa državne in zasebne osnovne šole, je dodal še tole: "Mislim, da imajo tisti, ki redko pridejo v cerkev, večjo dolžnost ob taki priliki dati nekoliko več kakor oni, ki redno podpirajo župnijo. Nekaj let nazaj sem priporočil prvim 50 evrov. Ostajam pri tem priporočilu."
Sorodno solistično navodilo so v začetku aprila dobili verniki blizu Koprivnice na Hrvaškem. Župnik jih je k prostovoljnim prispevkom za Cerkev povabil tako, da jim je razdelil lističe z vsotami, ki da bodo dobrodošle za načrtovani križev pot pri župnijski cerkvi. Če želijo, da je njihovo ime zapisano ob glavnem križu, morajo prispevati več, je naročil.
