Matej Grošelj
Slovenska zakonodaja več kot desetletje prepoveduje združevanje županske in poslanske funkcije. Kljub temu se bodo na aprilske parlamentarne volitve podali nekateri župani. Če bodo izvoljeni v državni zbor, jim bo ob novem sklicu parlamenta avtomatsko prenehala županska funkcija. Bi bilo primerneje, da bi župani odstopili s položaja, preden se podajo na volitve v državni zbor? "To je vprašanje politične kulture. Župan ima zaradi delovanja v lokalni skupnosti zlasti na področju oglaševanja in plakatnih mest določene pristojnosti, ki jih lahko izkoristi, ko kandidira za poslanca. Navzkrižje interesov obstaja, a nikjer ni izrecno predpisano, da mora župan odstopiti, preden se poda v parlamentarni boj. Kot rečeno, gre predvsem za stvar pogleda na higieno in navsezadnje odločitev volivcev, ki lahko kandidate z županskim mandatom zavrnejo," pravi profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Saša Zagorc.
Največ županov v Povežimo Slovenijo
Županski lobi iz državnega sveta je nedavno sprožil pobudo za odpravo nezdružljivosti teh funkcij, a poslanske skupine v državnem zboru večinoma niso naklonjene vnovičnim spremembam. Po njihovem mnenju gre za korak nazaj. Parlamentarne stranke namreč opozarjajo na konflikt interesov, ki se zgodi v primeru, če izvoljeni poslanec hkrati opravlja tudi župansko funkcijo. Večina poslancev meni, da morata biti zakonodajna in izvršilna veja oblasti ločeni med seboj, saj bi poslanec v vlogi župana v državnem zboru lahko predstavljal občinske interese, kar ne sodi na nacionalno raven. Med parlamentarnimi strankami so predlogu državnega sveta naklonjeni le v Konkretno pod vodstvom Zdravka Počivalška, ki se je nedavno združil s stranko Gas pod vodstvom predsednika državnega sveta Alojza Kovšce.
Nikjer ni izrecno predpisan županski odstop, preden se poda v parlamentarni boj
Stranka Konkretno se na volitve podaja z zavezništvom petih strank znotraj gibanja Povežimo Slovenijo, kjer se po besedah koordinatorice Nade Pavšer zavzemajo za vnovično uveljavitev istočasnega opravljanja funkcij poslanca in župana. Glede na to, da je Slovenska ljudska stranka močno prepoznavna v lokalnem okolju, ne preseneča, da bo na volitvah med vsemi strankami ravno Povežimo Slovenijo predstavljalo največ županov. V igri za nastop na državnozborskih volitvah so tako župan Iga Janez Cimperman, župan Cerkelj na Gorenjskem Franc Čebulj, župan Destrnika Franc Pukšič, župan Kobarida Marko Matajurc, župan Litije Franci Rokavec, župan Logatca Berto Menard … "V gibanju se predvsem zavzemamo za ureditev področja regionalizacije, saj menimo, da bi se moral v parlamentu slišati tudi glas iz lokalnega okolja. Iz državnega zbora smo izgnali vse, ki so zastopali lokalne interese, zaradi česar se povečuje centralizacija," je povedal govorec Povežimo Slovenijo Marko Balažic.
Ne bo nadomestnih volitev?
Ko se župani v času svojega mandata odpravijo na državnozborske volitve, pridobijo večjo prepoznavnost in možnost širjenja lastne agende v času potegovanja za poslanski stolček, izpostavlja Saša Zagorc. To se v supervolilnem letu dogaja dobrega pol leta pred lokalnimi volitvami, na katerih bi se kandidati za poslance lahko znova potegovali za župane. "Tudi če niso izvoljeni za poslance, lahko med kampanjo veliko dosežejo. Med drugim se strateško izpostavljajo, dobivajo informacije, sklepajo različne koalicije in pridobijo sredstva za kampanjo. Če bo v novem sklicu parlamenta veliko županov, obstaja povečana možnost, da bi državni zbor s spremembo zakona o poslancih znova dovolil opravljanje dvojne funkcije."
Kek: Treba je bilo potegniti ločnico
Nekdanji poslanec Zares Franci Kek je bil leta 2011 eden izmed glavnih pobudnikov za prepoved združevanja funkcij poslanca in župana. Zakaj? "Poslanec, ki je hkrati župan, zagovarja predvsem interese lastne občine, kar je nepravično do ostalih občin. V Sloveniji imamo poslance v državnem zboru zato, da so predstavniki vseh državljanov, medtem ko župani predstavljajo svojo občino. To je bilo treba ločiti. Verjamem, da jim je ustrezalo, ko so lahko sedeli na dveh stolčkih, tudi zaradi dveh dokaj visokih plač. Obenem je treba vedeti, da je obseg dela pri poslancu ali županu tako velik, da je nemogoče sedeti na obeh stolčkih in učinkovito opravljati obe funkciji hkrati," pravi Franci Kek.
Ko je leta 2011 po šestih neuspešnih poskusih začela veljati zakonodaja o prepovedi združevanja funkcij, se je Zoran Janković z županskega položaja Ljubljane podal na državnozborske volitve. Ob potrditvi za poslanca mu je nemudoma prenehala županska funkcija in v glavnem mestu so izvedli nadomestne volitve. Ker Jankoviću ni bilo po godu, da bi sedel v parlamentu kot poslanec, saj ga je zanimalo samo mandatarstvo, se je znova podal na lokalne volitve. Tako je bilo po občinski zmagi konec njegove poslanske avanture. Ker bodo letošnje lokalne volitve 20. novembra, obstaja možnost, da nadomestnih volitev zaradi kratkega časovnega obdobja sploh ne bo treba izvesti. Občino, v kateri bo župan postal poslanec, bi lahko vse do rednih lokalnih volitev največ šest mesecev vodil podžupan.
Pod črto, namen nezdružljivosti poslanske in županske funkcije torej ni omejevanje možnosti kandidiranja županov za poslance, ampak šele preprečitev istočasnega opravljanja obeh funkcij, ko je župan že izvoljen za poslanca. Zagorc v širšem kontekstu razumevanja problematike ocenjuje, da bi Slovenija po vzoru zahodnih držav lahko določila natančne kriterije, kdo ima pravico kandidirati v državni zbor. "Zakonodajalec ima široko polje, ko definira omejitve pasivne volilne pravice. Gre za higienske razloge, da za poslance ne bi smeli kandidirati nekateri posamezniki, kot so na primer pravnomočno obsojene osebe ali državljani v osebnem stečaju. Slabo je, da Slovenija tega področja nikoli ni uredila," je zaključil Zagorc.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
